Se je pa včeraj oglasil član izvršnega odbora sindikata diplomatov Peter Golob, ki je ogorčen nad tem, da se Rupla ne obravnava kot druge državljane. Pravi namreč, da če drži, da je Rupel "z dopisom, ki je imel glavo urada predsednika vlade, poslal ministrici Kresalovi zahtevo, da zoper njegovo soprogo ustavi predkazenski postopek, so s tem njegovim dejanjem podani znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic, podana pa je tudi veljavna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Predsednik vlade Pahor bi zato moral proti Ruplu podati kazensko ovadbo in mu odpovedati delovno razmerje, ne pa, da se z njim dogovarja o premestitvi ali celo pogaja, katero visoko delovno mesto v MZZ bo sprejel", je prepričan Golob, ki dodaja, da iz opisanega ravnanja Pahorja izhaja, da za Rupla očitno ne veljata slovenska kazenskopravna in delovnopravna zakonodaja.
Golob, sicer diplomirani pravnik, je pred dobrimi desetimi dnevi Pahorju napisal tudi pismo, v katerem ga na to opozarja, a pravi, da odgovora ni dobil. Po njegovem bi lahko ovadbo podala tudi ministrica Kresalova ali drugi pristojni organi, a tega niso storili.
Pahorja Golob v pismu opozarja tudi, da ima zaradi Ruplovega pisma "kot delodajalec utemeljen razlog, da inkriminiranemu uradniku odpoveste delovno razmerje iz krivdnih razlogov, pri čemer morate seveda paziti, da ne zamudite prekluzivni 60 dnevni rok". Golob namreč meni, da bi Ruplu morali prekiniti delovno razmerje, ne pa, da mu omogočijo vrnitev na MZZ, kjer po naših informacijah med večino diplomatov zaradi tega že vlada izjemno slaba volja.
Golob pravi še, da pričakuje, da veljajo zakoni za vse enako in da "zaslužni" politiki niso nad zakoni. Poleg tega pa opozarja, da je v kazenskem zakoniku zapisano tudi "neenako obravnavanje", kar bi lahko pomenilo, da bi lahko ovadba doletela tudi Pahorja, če bi se dokazalo, da je Ruplu zagotavljal posebne privilegije.
