Kot je na strokovnem srečanju, ki je v prvi vrsti poskušalo odgovoriti na vprašanje, kakšne (pravne) dolžnosti nam nalagajo povojni poboji in kakšne so pravne možnosti za pregon storilcev povojnih pobojev, dejal Šturm, so bili povojni poboji nedvomno zločin proti človeštvu, pri čemer priročnik mednarodne komisije pravnikov, natančno navaja, katere so pravice žrtev teh zločinov in kakšne so dolžnosti države do njih.
Po omenjenem priročniku imajo žrtve pravico do poprave krivic, pravic do preiskave storjenih zločinov, pravico do resnice in pravico do odškodnine. Dolžnosti države pa so dolžnost do pregona in kaznovanja takšnih dejanj, zagotovitev postopkov, da se pride do resnice in da se to spoznanja uveljavi v širšem pomenu, je povedal.
Za profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani Mira Cerarja je problem povojnih pobojev problem, ki ga je danes nemogoče rešiti. Veliko storilcev namreč več ni živih, če pa so že, pa jim je zelo težko dokazati krivdo. Glede na to nam po njegovem pri tem ostane le, da iz teh grozljivih dogodkov "vsi skupaj potegnemo en velik nauk, to je, da je treba vedno spoštovati človekove pravice, pravne postopke, predvsem pa, da moramo ostati ljudje". Sicer pa je prepričan, da je treba krivce za poboje poiskati, če je to le mogoče.
