Tudi predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Andrej Baraga je potrdil, da imajo sodniki pri razlagi KZ različna stališča. Pojasnil je, da na ljubljanskem sodišču kljub tej nejasnosti kazenske postopke zoper mladoletnike vodijo tudi po novem kazenskem zakoniku. "Procese proti mladoletnikom niso ustavili, vodijo jih naprej," je še zatrdil Baraga. Z ljubljanskega sodišča so nam včeraj sporočili, da so zoper mladoletnike po novem KZ že končali tri priporne zadeve.

Pri obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj gre po mnenju članov sveta za kaznovalno pravo za nedopustno pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti niti z obvezno razlago zakona. KZ bi bilo treba zato po njihovi oceni nujno spremeniti. Ministrstvo za pravosodje bo predvidoma že prihodnji teden v zakonodajni postopek vložilo popravke zakona. Pravosodni minister Zalar je napovedal, da bodo predlagali sprejem novele zakona po nujnem postopku.

KZ v četrtem členu pravi, da zakonik velja za vse polnoletne osebe, že v prvem členu pa tudi, da se kazenska odgovornost uveljavi s kaznovanjem polnoletnih oseb zaradi storjenih kaznivih dejanj na podlagi ugotovljene krivde. KZ ima prehodno določbo, ki do sprejema posebnega kazenskega zakona za mladoletnike narekuje uporabo starega KZ, ki je bil v veljavi do novembra lani. Vendar prehodna določba omogoča uporabo le tistih določb starega KZ, ki se nanašajo na izrekanje vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike, o kazenski odgovornosti mladoletnikov in samih kaznivih dejanjih pa ta prehodna določba ne govori.

Da so posledice novega KZ zelo hude, meni tudi Alenka Šelih s katedre za kazensko pravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki je podpredsednica sveta za kaznovalno pravo. O praksi sodišč, ki kljub nejasnosti zakona proti mladoletnikom vodijo kazenske postopke, pa je dejala, da so "verjetno vsi v določeni stiski, zato je treba to pomanjkljivost čim prej odpraviti".

Po nekaterih informacijah naj bi na slovenskih sodiščih že izrekli prve sodbe po novem zakoniku zoper mladoletnike. Če bi se obsojenec, ki je bil kot mladoletni storilec kaznivega dejanja obsojen po novem KZ, na sodbo pritožil, bi mu zelo verjetno uspelo. Takšna sodba bi po oceni Šelihove najverjetneje padla.

To, da KZ omogoča različne razlage, je tudi po besedah Barage zelo slabo in skrb vzbujajoče. "To je znamenje, da je treba vsaj v tem delu čim prej spremeniti zakonodajo," je še opozoril Baraga. Prav pri kazenski zakonodaji, kjer sodnik odloča o posegu v človekove pravice obsojencev, različne interpretacije zakonov nikakor niso sprejemljive. Tudi predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc je opozoril, da mora biti splošni del KZ vselej zapisan tako jasno, da dvoumnosti ne more dopuščati.

Baraga je še dejal, da so med sprejemanjem KZ veliko pozornosti posvečali vprašanju dosmrtne ječe, ki jo uvaja novi KZ, medtem ko so druge spornejše določbe, kot je denimo ta glede mladoletnikov, povsem spregledali.