Po Prpičevih besedah 24,5 odstotka vprašanih študentov spremlja novice vsak dan, 31,9 odstotka pa trikrat do petkrat na teden. 25,4 odstotka vprašanih, je nadaljeval, ne poseže po nobenem od dnevnikov, največ, 35 odstotkov, pa jih bere brezplačnik Žurnal. Ta je po njegovih navedbah znižal branost drugim medijem. Kot je pojasnil, 76,4 odstotka sodelujočih ne bere nobenega tednika, kar se mu zdi zelo zaskrbljujoče. Dodal je, da je stanje slabše, kot je bilo leta 2007. Po njegovi raziskavi je sicer najbolj bran tednik Mladina (6,2 odstotka), ki pa je tudi, tako Prpič, manj brana kot leta 2007.

Po Prpičevih navedbah največ vprašanih gleda POP TV (68 odstotkov), sledi pa RTV SLO 1 (31 odstotkov). Ob tem je pojasnil, da se je v primerjavi z raziskavo iz leta 2007 gledanost POP TV zmanjšala, saj ga je po njegovih besedah tega leta gledalo 80 odstotkov vprašanih študentov. Dodal je, da je pridobila TV 3 in tudi Kanal A.

Največ vprašanih študentov, kot pravi Prpič, bere spletne strani 24ur.com (51,2 odstotka), sledita spletni portal MMC RTV Slovenija (15 odstotkov) in siol.net (8,9 odstotka). Najbolj gledana televizijska oddaja med sodelujočimi študenti v raziskavi je 24ur s 70 odstotki, sledijo Svet na Kanalu A s 40 odstotki, 24ur zvečer s 35,8 odstotka in Dnevnik RTVS z 29,8 odstotka, je dodal.

Med radijskimi postajami je med vprašanimi študenti najbolj poslušan Radio 1, ki ga posluša 13,8 odstotka sodelujočih v raziskavi, je dejal in nadaljeval, da po raziskavi dekleta več poslušajo radio in tudi berejo kot fantje.

Prpič, avtor raziskave med študenti prvih letnikov, je pojasnil, da je raziskavo opravil oktobra in novembra lani na vzorcu 1281 študentov Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. To predstavlja 7,94 odstotka študentov, vpisanih v prvi letnik na vseh treh univerzah, je dodal.

Sandra Bašić Hrvatin: Vprašani poslanci med časniki največ berejo Delo in Dnevnik

Avtorica raziskave med politiki (poslanci DZ) Sandra Bašić Hrvatin je na konferenci pojasnila, da so anketo opravili junija lani, ko so poslancem poslali vprašalnike. Kot je dodala, je vprašalnike vrnilo 34 poslancev.

Po njenih besedah so politiki veliko bolj izpostavljeni medijskim vsebinam. Pojasnila je tudi, da glede na vrnjene vprašalnike, vprašani poslanci med časniki največ berejo Delo (25 poslancev) in Dnevnik (19), med tedniki pa Mag (15) in Mladina (13), ki jima sledita Demokracija in Reporter (oba so navedli štirje poslanci).

Poslanci, tako pravi Bašić Hrvatinova, največ gledajo RTV SLO 1 (32) in POP TV (25) , zelo malo pa jih pridobiva informacije na spletnih straneh. Kot je tudi pojasnila, 17 vprašanih poslancev spremlja parlamentarni program, 17 pa ne. Po besedah Bašić Hrvatinove poslanci največ pozornosti namenjajo lastnemu delovanju, največ pa pogrešajo novice o lastnem delovanju. Ob tem je dodala, da to dokazuje, da imajo poslanci premalo distance do lastnega dela.

29 vprašanih poslancev meni, da so mediji pristranski, je povedala in nadaljevala, da je devet vprašanih poslancev že klicalo urednike ali novinarje, če se niso strinjali z vsebino vesti o njih, devet pa jih je napisalo pismo bralcev.

Pripadniki etničnih manjšin najbolj spremljajo televizijo, najmanj pa internet

Avtorica raziskave med etničnimi manjšinami Neva Nahtigal je najprej pojasnila, da pri raziskavi manjšine niso delili na priznane in nepriznane. Ob tem je poudarila, da vzorec ni reprezentativen, zato raziskava ne pove tega, kaj določene manjšine mislijo.

Po njenih besedah so v okviru raziskave dobili 216 izpolnjenih vprašalnikov od pripadnikov etničnih manjšin. Kot je dejala, raziskava ugotavlja, da vprašani najbolj spremljajo televizijo, najmanj pa internet. Precej je razširjeno spremljanje tujih informativnih programov, saj jo navaja skoraj tretjina sodelujočih, pravi Nahtigalova.

Vodja projekta Odgovornost in odzivnost medijev Brankica Petković z Mirovnega inštituta je poudarila, da so s projektom skušali vzpodbuditi procese med mediji in občinstvom, ki krepijo možnosti državljanov za aktivno vključevanje. Kot je pojasnila, so v okviru projekta opravili tri raziskave: med študenti, etničnimi manjšinami in poslanci DZ. Partnerja pri projektu sta bila britanski časopis Guardian in Združenje gledalcev in poslušalcev (Euralva), financirala pa jo je Evropska komisija, je še dejala Petkovićeva.