Po novem predlogu bo za vsako področje lahko več zbornic, denar pa bodo od ministrstva dobile tiste, ki bodo reprezentativne in bodo izpolnjevale razpisna merila za opravljanje javnih pooblastil.
V Zdravniški zbornici Slovenije, kjer je zdaj članstvo obvezno, takšnega predloga ne podpirajo. Po mnenju predsednice prim. asist. Gordane Kalan Živčec, dr. med., želi vlada z eno, in to premalo premišljeno potezo porušiti tisto, kar so skupaj gradili skoraj dve desetletji. Prepričana je, da bi se morali z nepredvidenimi posledicami za varnost zdravstvenega sistema in kakovost zdravstvene oskrbe soočiti tudi državljani. "Z odločitvijo o neobveznem članstvu bi vlada porušila varno delovanje sistema, ki zdaj omogoča takojšnje preverjanje strokovne usposobljenosti zdravnika in njegovega dela, preverjeni register zdravnikov, ki delujejo v zdravstveni mreži, učinkovito preverjanje diplom, izobraževanja in izpolnjevanje pogojev za podelitev licence, urejen sistem nadzora in pritožnih poti ter cenovno ugodne strokovne nadzore slovenskih ekspertov," argumentira stališče Kalan-Živčeceva. Zdravniška zbornica lani sedmim zdravnikom ni podaljšala licence, ker niso izpolnjevali pogojev, določenih za to.
Za obvezno članstvo se zavzema tudi predsednica zbornice laboratorijske medicine doc. dr. Ivica Avberšek - Lužnik, spec. med. biokem., čeprav članstvo do zdaj v njihovi zbornici ni bilo obvezno. Od leta 2006 v okviru javnih pooblastil kljub temu vodijo register izvajalcev laboratorijske medicine in podeljujejo licence registriranim izvajalcem laboratorijske medicine, vodijo specializacije iz medicinske biokemije in opravljajo nadzor pri članih zbornice. "Zato bi moral vsak univerzitetno izobražen kandidat," meni Avberšek-Lužnikova, "ki na ministrstvu za zdravje opravi strokovni izpit za laboratorijsko področje dela, samodejno postati član zbornice, tako kot je obvezno članstvo za zdravnike v zdravniški zbornici." Tako kot Avberšek-Lužnikova tudi diplomirana medicinska sestra Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, opozarja, da za stroške izvajanja javnih pooblastil ne zadošča denar ministrstva, ampak ga morajo dodajati iz članarine. "Zato bi bilo prav, da bi nam država za vodenje registra, licenciranje in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem, ki jih opravljamo namesto nje, zagotovila dovolj denarja. Članstvo tako ne bi bilo nujno obvezno, denar od članarine pa bi se v največji mogoči meri 'vrnil' članstvu za izobraževanje, raziskovanje, organizacijo strokovnih dogodkov..." je prostovoljnemu članstvu naklonjena Klemenčeva.
Dokončnega stališča o uvedbi prostovoljnega članstva v lekarniški zbornici, kjer je zdaj obvezno članstvo za lekarniške javne zavode in lekarnarje ter bolnišnice, ki imajo organizirano bolnišnično lekarno, še niso sprejeli. Lekarniška zbornica ima javno pooblastilo za izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem, predsednica mag. Andreja Čufar, mag. farm. spec., pa je prepričana, da bi ga morala čim prej dobiti tudi za vodenje registra in podeljevanje licenc farmacevtom. Po njenem mnenju bi morale biti licence strokovnjakov v zdravstveni dejavnosti v interesu države, saj so pravice bolnikov tudi na tak način varovane na najvišji mogoči ravni. Čufarjeva pravi, da ima prostovoljno članstvo večina lekarniških zbornic v drugih evropskih državah in da se tudi podeljevanje licenc in izvajanje strokovnega nadzora ne izključujeta s prostovoljnim članstvom, "le javno pooblastilo je treba ustrezno opredeliti".
