Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in finančni minister France Križanič sta včeraj sindikatom predstavila predloge za omejevanje rasti plač v javnem sektorju. Na triurnem sestanku, v katerem ni manjkalo hude krvi, so se dogovorili, da bodo sindikati javnega sektorja do prihodnjega torka pripravili svoje protipredloge, ki bi vključevali tudi nujne popravke pri plačni reformi. Na tej podlagi naj bi bile do 20. februarja pripravljene spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor.

Če do dogovora ne bi prišlo, ima vlada na voljo še sprejem interventnega zakona, ki bi izničil veljavnost sedanjih kolektivnih pogodb. V sindikatih pravijo, da bi šli v tem primeru vsi na cesto, Janez Posedi, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, pa je zagrozil celo z referendumom.

Na sestanku s sindikati sta sodelovala tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in Miloš Pavlica, državni sekretar za socialni dialog v kabinetu predsednika vlade, nekaj časa je bil navzoč tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki pa ni želel dajati izjav. Ivo Hvalica, predsednik sindikata kulture Glosa, je po sestanku povedal, da je premier s svojo navzočnostjo želel poudariti pomembnost predlogov, medtem ko se v razpravo ni vključeval.

Vlada: Plače ogrožajo rebalans proračuna

Krebsova je ocenila, da je bil sestanek zelo uspešen. "Po dolgi in temeljiti razpravi, v kateri smo sindikatom natančno pojasnili predloge in vzroke zanje, smo dosegli pomemben dogovor, da se bodo pogajanja nadaljevala," je povedala Krebsova, ki je do sporazuma s sindikati precej optimistična.

Sindikate je opozorila je, da je skoraj desetodstotna rast plač v javnem sektorju, do katere bi prišlo brez ukrepov, nevzdržna in pomeni grožnjo, da se ne bi uresničili maastrichtski kriteriji. "Brez znižanja plač ne bo mogoče pripraviti rebalansa proračuna," je po besedah Krebsove opozoril tudi finančni minister France Križanič.

Sindikati predlogov ne sprejemajo

Posedi je po sestanku dejal, da sindikate sicer veseli pripravljenost vlade za pogajanja o posameznih predlogih in višini prihranka, da pa bodo njihovi predlogi bistveno nižji od tistih, ki jih vlada pričakuje. "Namesto prihranka v višini 137 milijonov evrov bodo bliže ničli," je povedal Posedi.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je poudaril, da je za KSJS predlog vlade nesprejemljiv. "Pripravljeni smo se pogajati, vendar ne tako, da bi vlada enostransko uveljavila svoje zahteve, pri tem pa ne bi upoštevala naših interesov," je povedal Štrukelj.

Predloge je kot popolnoma nesprejemljive označil tudi Hvalica. Prejšnji vodja sindikalne pogajalske skupine je opozoril, da so po navedbah Krebsove javni uslužbenci od leta 2004 z delnim odpovedovanjem uskladitvi plač z inflacijo privarčevali 241 milijonov evrov. "Prehod v novi plačni sistem naj bi skupaj z januarskim izplačilom stal nekaj manj kot 180 milijonov evrov, kar pomeni, da je na zalogi še 60 milijonov naših, ne javnih, sredstev, s čimer je v celoti poravnano tudi izplačilo, ki bi moralo biti septembra," je poudaril Hvalica in dodal, da ne razume "finančne travme" vlade.

Varčevalne ukrepe na področju plač odločno zavračajo tudi v Pergamu. Pri tem opozarjajo, da bodo za ohranitev pravic zaposlenih uporabili vse možnosti sindikalnega pritiska. Na vladne predloge se je včeraj odzvala tudi opozicijska NSi. Prepričani so, da bi bilo zniževanje plač javnim uslužbencem v času krize zelo neposrečena poteza, saj bi s tem zmanjšali kupno moč in demotivirali javne uslužbence za delo.