Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so ocenili, da lahko težave nastanejo le ob nepravilni dodelavi semena z insekticidi in ob uporabi neustreznih sejalnic. Zaradi slednjih naj bi lani ob setvi koruze, razkužene z insekticidi, kmetje onesnažili tudi sosednje površine s cvetočo oljno ogrščico, kar je povzročilo zastrupitev čebel. Ker je MKGP v sodelovanju s čebelarji, semenarskimi hišami, kmetijsko zbornico in drugimi pristojnimi pripravilo številne ukrepe za zmanjšanje raznosa teh insekticidov na sosednje površine in za kakovostno razkuževanje semen koruze z njimi, skrbi za vnovični pomor čebel naj ne bi bilo več. Zato bo ministrstvo komisiji za registracijo fitofarmacevtskih sredstev predlagalo izdajo izjemnega dovoljenja za poncho FS 600 rdeč in cruiser 350 FS. Ta pripravka bo za razkuževanje semena koruze, odpornega na hrošča, dovoljeno uporabljati le to setveno sezono, o njuni nadaljnji usodi pa bodo pristojni odločali kasneje.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pravi, da so čebelarji dali soglasje le k uveljavitvi posebnih ukrepov za setev koruze, razkužene z insekticidi za zatiranje koruznega hrošča. "Če stroka zatrjuje, da je verjetnost tveganja za zastrupitev čebel majhna, ji je treba zaupati. Smo pa čebelarji vseeno zaskrbljeni zaradi nerazjasnjenih dolgoročnih vplivov fitofarmacevtskih sredstev na čebele. Zato od kmetijskega ministrstva zahtevamo, da spremlja rezultate raziskav v zvezi s tem tako doma kot v tujini in takoj ustrezno ukrepa," poudarja Noč.

Dr. Janko Božič, strokovnjak za čebele na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, pa meni: "Z vidika kakovostne hrane in narave sam osebno kemije na njivah ne bi uporabljal, kmetijski minister pa mora pri svoji odločitvi upoštevati še druge vidike, tudi kmetijstvo.

Nekateri kmetje bi namreč brez uporabe semena koruze, razkuženega z insekticidi, zaradi koruznega hrošča utrpeli veliko škodo." Božič ugotavlja, da je edini izhod iz teh težav preusmeritev v sonaravno kmetovanje, ki pa po njegovem ni toliko odvisna od kmetov kot od potrošnikov oziroma od tega, kaj jemo in koliko pojemo. "Rešitev za čebelarstvo je manjša poraba mesa, kajti dokler bomo vsak dan jedli meso, bodo tudi potrebe po sejanju koruze in uporabi kemije na njivah velike," je prepričan Božič, ki se tudi boji, da osredotočenost zgolj na previdnostne ukrepe pri setvi koruze, razkužene z insekticidi, morda ne bo dovolj. "Ne smemo spregledati možnosti prenosa insekticida s semena na čebele tudi prek kapljic, ki jih izločajo rastline, čebele pa na njih nabirajo vodo," svari Božič.