Za cerkvenega očeta je bila najhujša oblika laži seveda povezana z vprašanjem vere oziroma spreobračanjem vernikov, sledi tista, ki povzroči zlo, potem laganje iz uživanja v varanju ali laž, s katero hočemo nekomu ustreči, obenem pa z njo škodimo drugim; lažje oblike pa so: če lažemo iz užitka, ne da bi komu škodili, ali zato, da bi poživili pogovor, da bi (si) rešili življenje, ali da bi koga obvarovali pred prizadetostjo. Vse to so oblike intencionalne laži, saj je laganje po Avguštinu zavestno dejanje oziroma "volja duha", ki pa je nekaj nedopustnega: po Avguštinu nikoli ne smemo lagati, niti tedaj ne, kadar si z lažjo poskušamo rešiti življenje. Kako pomemben je bil ta Avguštinov spis za krščansko Evropo, dokazuje tudi Kantov kategorični imperativ, po katerem je laž prav tako v vsakem primeru in vsaki obliki nedopustna, saj je z njo omajana sama družbena konvencija, "družbena pogodba".
Pet vidikov laži
Brez Avguština in Kanta seveda tudi ni šlo na ponedeljkovi okrogli mizi o laži (prirejeni v okviru Festivala zgodbe - Fabula '09, vodila pa jo je Mojca Kumerdej), vsaj ne v njenih filozofskih intonacijah, ki sta jih dala dr. Mladen Dolar in dr. Gorazd Kocjančič. Po Kocjančiču je Avguštin vzpostavil razumevanje laži v današnjem pomenu, čeprav je po njegovem današnji odnos do resnice in laži bolj v sledi nietzschejanskega pojmovanja, po katerem je resnica nekaj iluzornega oziroma "iluzija, za katero smo pozabili, da to je". Vendar ne obstajajo le različne rabe laži, marveč tudi različni vidiki, s katerih lahko obravnavamo vprašanje laži. Mladen Dolar jih je naštel pet: epistemološki vidik, ki preiskuje neko izjavo glede na to, ali je resnična ali lažna; etično-moralni vidik, ki obravnava laž kot problem škodljivega ali zlonamernega zavajanja; pravni vidik, po katerem se lahko zgodi tudi to, da "pravična" oziroma pravno utemeljena razsodba ne ustreza nujno resnici; politični vidik, ki implicira, da naša različna prepričanja in ideologije opredeljujejo naše "videnje stvari"; in družbeni vidik, po katerem je tudi vprašaje resnice in laži določeno z družbenimi antagonizmi.
Politična mešanica
Za dr. Andreja Juratovca, poligrafskega raziskovalca s psihofiziološkega inštituta, pa laž ni nobeno metafizično vprašanje ali problem različnih vidikov: laž je enostavno in nič drugega kot zavajanje z namenom pridobitve določene koristi ali izognitve neki slabi ali hudi posledici, medtem ko je resnica takšno prikazovanje dejstev, ki ustreza materialno preverljivemu stanju. Laž in resnico se ugotavlja v kontekstu konkretnih časovno-prostorskih okoliščin, na katere se v izjavi nanašata. Laganje pa ni samo verbalno dejanje, marveč ga spremljajo tudi telesne reakcije, kot so krvni tlak, pulz, znojenje in ritem dihanja. Te reakcijo merijo s poligrafom, ki je 90-odstotno zanesljiv. Juratovec je povedal, da jih včasih najamejo tudi za preverjanje lažnivosti ali resničnosti političnih izjav na televiziji in da so njihovi izsledki pokazali, da so te izjave v najboljšem primeru mešanica resnice in laži, večinoma pa lažnive.
Andrej Juratovec pa se je v nekem trenutku tudi sam izkazal kot poligraf, ko je rekel, da sedi dovolj blizu dr. Erika Breclja, da lahko verjame njegovi trditvi, da je bil enostavno naiven, ko je verjel, da gre tudi njegovim kolegom na Onkološkem inštitutu za to, da bi izboljšali stvari tako zase kot za bolnike. Po vsem tem, kar se je dogajalo na Onkološkem inštitutu, je dr. Brecelj prišel do drugih ugotovitev: da laž v naši družbi prosperira, če lažeš, uspeš, laž se torej izplača (praviloma tudi dobesedno). Sicer pa je dr. Brecelj govoril predvsem o odnosu med zdravnikom in hudo bolnim bolnikom: njegovo pravilo je, da bolniku pove toliko, kolikor želi vedeti (medtem ko njegovim sorodnikom pove vse); bolniki imajo pogosto raje upanje kot pa to, da izvedo "vse", saj tega tudi njihov zdravnik vselej ne ve. Še najbolje bi bilo, sta menila zlasti oba filozofa, če bi bila laž omejena na tisto obliko, ki jo prakticiramo vsi, ko na vprašanje, "kako ste kaj?", odgovorimo, "dobro". Ali ne bi bilo neznosno, če bi začeli opisovati naše resnično staje? S takšnimi "belimi" lažmi pa lahko dovolj dobro shajamo drug z drugimi.
