Na začetku okrogle mize je direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman dejal, da je bil titoizem totalitarni režim z "destruktivno potenco, ki je bila hujša kot marsikje drugje". Ob tem je poudaril pomen rezistence proti totalitarizmu, zato bi morali leto 1989 po njegovem preučiti tako, "da bo enakovredno sodilo k žametni revoluciji in padcu Berlinskega zidu". Novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek je pojasnila, da je bilo zanimanje za SDZ na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu tolikšno, da je bila dvorana polna in da je zmanjkalo pristopnih izjav. SDZ, kot pravi Peskova, je bil "možganski trust", ki je v veliki meri oblikoval Demosovo politiko.
Peskova je pojasnila, da je bila SDZ v Demosovi vladi izredno močna glede na svoj volilni rezultat. Čeprav je bila po volitvah spomladi 1990 tretja po moči med Demosovimi strankami, je dobila pomembne sekretariate oz. ministrstva: zunanje, notranje, obrambno in pravosodno. Po Ruplovem mnenju je bila ustanovitev SDZ "pomemben, veličasten, celo čudežen dogodek". Prav tako so bili po njegovih besedah veliki dogodki tudi ustanovitev Slovenske kmečke zveze (SKZ) maja 1988 ter ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenskega krščansko-socialnega gibanja (SKSG), tj. poznejših Slovenskih krščanskih demokratov (SKD).
"To so bili veliki dogodki, ki so odnesli enopartijski sistem v Sloveniji in napovedali konec enopartijskega sistema v celotni Jugoslaviji," je poudaril in dodal, da je bil to tudi dogodek epohalnega evropskega pomena. Ruplu se prav tako zdi bistveno, da so ti dogodki pomenili konec slovenskega zaostajanja. Pobuda za Novo revijo je bila dana leta 1980, torej tedaj, ko je bil na Poljskem ustanovljen sindikat Solidarnost, je pojasnil. Po mnenju prvega predsednika SDZ se premalo zavedamo kakšni so bili časi pred 20 leti. Kot je zatrdil, so bili to časi enopartijskega sistema, v katerem so bile partijske strukture izjemno močne.
Pirnat: Nostalgija po zanosnih časih, ko so nastajale sprememba družbenega sistema
"To, da so te strukture preživele do današnjega časa, to potrjuje," je poudaril in dodal, da so "nekatere strukture, žal, ostale vse do današnjih dni". Te sile sedaj Slovenijo vlečejo nazaj, je prepričan. Izpostavil je tudi vlogo Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen maja 1988 ob aretaciji četverice JBTZ (Janez Janša-Ivan Borštner-Franci Zavrl-David Tasič). Ob tem je poudaril, da je partija z aretacijami naredili kolosalno napako, saj se je obnašala "kot kakšna južnoameriška hunta".
Sekretar za pravosodje in javno upravo v Demosovi vladi in poznejši predsednik SDZ - Narodnodemokratske stranke Rajko Pirnat je zatrdil, da so bili to zares idealistični časi. "Želim, da bi spet čutil tisti zagon in zanos," je povedal, a dodal, da verjetno takšnega zanosa ne bo več. "Bili so prelomni časi, saj smo ujeli duh časa," je pojasnil. Po Pirnatovih besedah se je po ustanovitvi države začelo "prerivanje pri koritu". Kljub temu meni, da to ne more zatemniti dogodkov iz leta 1989, 1990 in 1991. "Spremenili smo družbeni sistem in prvič dosegli, da smo Slovenci ustanovili svojo suvereno državo," je dejal in pojasnil, da je suvereno državo zahtevala že majniška deklaracija iz leta 1989.
Peterle: SDZ je imela v Demosu motivacijsko vlogo
Po Pirnatovih besedah je bil Demos ustanovljen zato, da bi po volitvah usklajeno delovali. SDZ je, tako Pirnat, v Demosu igral pomembno kohezivno vlogo do časa, ko se je uresničila osamosvojitev. Demos se je v veliki meri razpustil zaradi razkola v SDZ, je prepričan. Prav tako je po njegovem mnenju imel pomembno kohezivno vlogo v Demosu tudi njegov predsednik Jože Pučnik. Drugi predsednik SDZ Hubert Požarnik je povedal, da je bilo za ustanovitev SDZ potrebno imeti državljanski pogum in vizijo. Kot meni, ni bilo nič tragičnega, da so se ljudje, ki so ustanovili to stranko, pozneje razšli.
Predsednik Demosove vlade in predsednik nekdanje SKD Lojze Peterle je pojasnil, da je bilo prav, da se je ustanovila stranka takšnega profila, kot je bila SKSG oz. SKD. Mogoče zmaga Demosa ne bi bila takšna, "če ne bi ponudili takšne pahljače strank," je dodal. Pojasnil je, da je imela SDZ, za razliko od SKZ ali SKD, nadproporcionalno število ministrov v njegovi vladi. Prepričan je, da je imela SDZ v Demosu v marsičem motivacijsko vlogo. A je dodal, da je poziv "ustavimo desnico" prišel od članice te stranke. Peterle meni, da se je Demosov duh ohranil. "Mislim, da bo še nekaj časa trajal," je še dejal.
