Čeprav je bil pred volitvami program šele v osnutku, je, kot je poudarilo vodstvo stranke, že institucionaliziran v koalicijski pogodbi. "Zelo smo vztrajali pri tem, da se delež javnih sredstev za znanost, raziskovanje in razvoj poveča do leta 2012 vsaj na en odstotek BDP, dosledno smo zahtevali, da se vlada loti klimatskih sprememb kot razvojnega problema, odločeni smo, da je potrebna reorganizacija v zdravstvu in da moramo za isti denar dobiti več… Naše ključne zahteve so upoštevane, a če bi pogodbo pisali le mi, bi bila precej drugačna od te," je dejal Gantar.
Razprava o programu je sicer pokazala, da članstvo ni popolnoma enotno v nekaterih vprašanjih. Franco Juri je želel (in uspelo mu je prepričati večino), da v program zapišejo, da Koprski zaliv in Tržaški zaliv nista primerna za gradnjo plinskih terminalov. Nasprotoval mu je gospodarski minister Matej Lahovnik, ki meni, da mora biti o tovrstnih vprašanjih omogočena razprava in upoštevane odločitve stroke.
Nekaj nesoglasij je bilo tudi o tem, koliko in katere pokrajine potrebujemo. "Potrebujemo jih, a če jih bomo imeli 14, smo že vnaprej izgubili bitko za decentralizacijo in regionalni razvoj," je dejal poslanec in kranjski župan Damijan Perne. Medtem je Lahovnik dejal, da dragih administrativnih pokrajin ne potrebujemo in da sam zagovarja tri velike statistične pokrajine za črpanje evropskih sredstev po letu 2013.
Članstvo je bilo bolj enotno v podpori predsedniku stranke Gregorju Golobiču in negodovanju zaradi potez Boruta Pahorja. Nekateri so Golobiču celo priznavali zasluge, da je levica danes na oblasti, saj da je opravil v volilni kampanji delo, ki bi ga sicer moral Pahor, in da je ravno stranka Zares "ugasnila Janšev požar".
"Sem tako osramočen zaradi potez predsednika vlade, da bi se v njegovem imenu najraje opravičil vsem bivšim ministrom, ker so izgubili službo," je sarkastično pripomnil glasbenik Nikolovski in člane Zares spravil na noge ob petju Zdravljice. O imenovanju Dimitrija Rupla za Pahorjevega posebnega odposlanca se je veliko govorilo, prav tako je nekaj slabe volje povzročila še sveža novica o morebitnem imenovanju Anžeta Logarja za tiskovnega predstavnika vlade. Golobič tega ni želel komentirati, ker bo svoje mnenje najprej povedal Pahorju, mnogi pa so se spraševali o ozadju imenovanj članov SDS. Odgovori so bili različni, od tega, da Pahor morda res verjame, da bo tako pri ključnih zadevah dobil podporo opozicije, do tega, da vrača usluge iz starih časov (omenjajo imenovanje nekdanjega mariborskega župana Borisa Soviča za veleposlanika).
