Kot je poudaril Dežman, je vlada izjavo o urejanju prikritih grobišč sprejela že leta 2001, toda do "pomembnih strokovnih in javnomnenjskih premikov" je prišlo šele pod Janševo vlado. Zdaj se, tako Dežman, procesa raziskav, prekopov in pokopov žrtev ne bo dalo več ustaviti. Med pozitivnimi premiki je omenil približevanje konca denacionalizacije (rešenih je bilo 97,4 odstotka vseh zahtevkov), več kot 2000 političnih rehabilitacij, več kot 19.000 rešenih vlog za popravo krivic, dograjeno kostnico v Mariboru, opravljenih več kot 15 prekopov z 2000 žrtvami, ureditev kompleksa grobišč v Kočevskem Rogu. Policijska akcija Sprava sicer ni privedla do aretacij - dve ovadbi sta bili zavrženi - toda "delo arhitektov piramide terorja je zdaj oprijemljivejše". Preiskava je denimo pokazala, da je od 88 umorjenih ranjencev in invalidov v Breznu pri Konfinu I kar 86 takih, ki imajo v policijskih registrih zaznamek "glasom mape majorja Mitje". Med nedokončanimi nalogami je izpostavil delo v rovu sv. Barbare v Laškem, kjer čakajo na odobritev ministrstva za nadaljevanje dela. Po nekaterih predvidevanjih namreč v zasutih jaških leži še do 12.000 žrtev. Obsežna, več kot 400-stranska monografija skozi poročila arheologov, antropologov, sodnomedicinskih izvedencev, zgodovinarjev in kriminalista osvetljuje konkretna prizadevanja za to, da bi pomorjeni dobili pravico do groba in spomina. V knjigi je najti tabelo s 581 lokacijami grobišč (potrjenih in domnevnih), pojasnjeni so postopki pri molekularno-genetski identifikaciji žrtev in popisano izkopavanje na konkretnih lokacijah (v Breznu pri Konfinu I, na letališču v Lescah... Dodali so tudi zapisa o postavljanju farnih spominskih plošč in o urejanju baze člankov o polpretekli zgodovini na posebnem portalu pravosodnega ministrstva www 2.mp.gov.si ter več prispevkov Jožeta Dežmana, v katerih s pomočjo konkretnih primerov opozarja "na posebnosti sveta krvnikov in posebnosti sveta žrtev" (Ribičiča, Dolničarja, Polaka; Meška, Pogačnika, Ščuke...), opisuje trpljenje svojcev pobitih in tematizira vprašanje krivde.
Jože Dežman je prepričan, da se Slovenija vrača v evropsko civilizacijo
Ukrepi, ki jih je sprejela Slovenija za "preseganje bremen zločinske preteklosti" in "vračanje v evropsko civilizacijo", so primerljivi z ukrepi drugih držav, nekatere - Južno Afriko, Španijo, Južno Ameriko - pa smo celo presegli. Tako je na včerajšnji predstavitvi monografije "Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2005-2008", ki jo je s finančno pomočjo vlade izdala Založba Družina, menil predsednik te komisije in urednik monografije Jože Dežman. Predstavitve so se udeležili tudi Marko Štrovs z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je poudaril, da je že sam izid te knjige pomemben mejnik v procesu detabuizacije teh vprašanj, direktor urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar in šolski minister Milan Zver.
