"Nobena žival pri nas ne trpi zaradi mraza, saj jih prestavimo v notranje ogrevane prostore. Vsaka živalska vrsta lahko živi v nekem temperaturnem območju, med najnižjo in najvišjo temperaturo, ki jo še prenese. Te temperature poznamo in temu prilagodimo prostore za živali," je pojasnila biologinja in pedagoška vodja ZOO Ljubljana Irena Furlan.
Žuželke, dvoživke in plazilci so tako vse leto v notranjih prostorih, kjer jim v terarijih ali akvaterarijih zagotovijo mikroklimo, ki jo potrebujejo za preživetje.
"Šimpanzi, sajmiriji in marmozetke so v notranjih ogrevanih prostorih. Marmozetkam in sajmirijem dodajamo tudi grelne žarnice, pod katerimi se 'sončijo'," je dejala Furlanova. Dodaja, da jih obiskovalci lahko opazujejo skozi steklo.
Na mraz so bolj občutljive tudi žirafe. Zunaj so lahko do nič stopinj Celzija. Notranji prostor pa jim v živalskem vrtu ogrevajo. Levinja ima zunaj lesen suh podest, v notranjem brlogu pa talno gretje. Sama si izbere, ali bo zunaj ali notri, pravi Furlanova.
Tudi papigam ogrevajo notranje prostore. Skozi majhne line lahko podnevi priletijo v zunanjo letalnico, ki pa ni ogrevana.
Domorodne živali potrebujejo več energije za ogrevanje v zimskem času, zato jim v živalskem vrtu dajo več hrane. Morska leva pojesta dvakrat toliko rib kot poleti. "Pri nekaterih živalih pa spremenimo sestavo obroka. Tako medvedi dobijo več oreškov, suhega sadja in druge energetsko bogate hrane," je za STA povedala veterinarka Bojana Stranjac.
Eksotične živali, ki jih pozimi zaradi mraza ne spuščajo ven, pa tako ne občutijo temperaturnih sprememb in se zato po veterinarkinih besedah njihova prehrana ne spremeni.
