Kratka zgodovina

Halloween, poslovenjeno noč čarovnic, čeprav bi bil morda bolj primeren prevod večer vseh svetih, je keltskega izvora. Korenine poganskega praznika, ki so ga praznovali predvsem na Irskem in Škotskem v noči z 31. oktobra na 1. november, niso povsem jasne, vemo pa, da gre za nekakšno čaščenje duš umrlih in spominjanje prednikov. Kelti so poznali samo dva letna časa: čas luči in čas teme, ki se je začel 1. novembra. Verjeli so, da na predvečer njihovega novega leta v kozmosu zavlada poseben kaos - prehodi med svetovi se odprejo in tako lahko duše umrlih ponovno obiščejo naš svet. V strahu pred zli duhovi, ki naj bi se želeli polastiti teles živih, so se tako ljudje oblekli v strašljive kostume in prižgali sveče, ki pa so hkrati privabljale dobre duše, ki so jim nastavili hrano in darove. V času okoli halloweena so se Kelti veliko ukvarjali tudi z napovedovanjem prihodnosti in drugimi oblikami misticizma.

Po prevladi krščanstva so praznik po običajni metodi pokristjanili in tako smo dobili dan mrtvih oziroma vse svete, ki jih tudi v našem prostoru že od nekdaj praznujemo. Zaradi tega je halloween danes mešanica poganskih in krščanskih prvin, v obeh primerih pa gre za človeško razmišljanje o smrti in soočanje z lastno minljivostjo ter poskus preseganja le-te.

V času množičnih migracij v 19. stoletju so irski in škotski priseljenci v Ameriko s seboj prinesli tudi ta praznik in običaje, povezane z njim, ki pa so se v stiku z novim okoljem in drugačnim načinom življenja v novem svetu logično navzeli novih razsežnosti. Tako niso več dolbli in vstavljali sveč v pese, kot je bil to običaj na stari celini, temveč so za te namene začeli uporabljati buče, kulturo, ki je je bilo na ameriški celini več.

Z vzponom kapitalizma in potrošniške kulture v 30. in 40. letih 20. stoletja je halloween počasi začel dobivati podobo, kakršno poznamo danes. Trgovci so zgrabili priložnost za prodajo kostumov, okrasnih predmetov in ostalega kiča, filmska industrija pa je pri tem pomagala s snemanjem grozljivk, ki tradicionalno prihajajo v kinematografe prav v tem obdobju, da skrivnostno jesensko vzdušje kar najbolje izkoristijo za svoj zaslužek. V procesu globalizacije se je skozi medije in druge kanale ta prvenstveno anglosaksonski praznik razširil po vsem svetu, tudi na neangleško govoreča območja: v Azijo, Avstralijo, Južno Ameriko in vso Evropo. Tudi k nam - priljubljenost je začel pridobivati v drugi polovici devetdesetih. Današnja podoba praznika je povsod povsem posvetne narave in ponuja predvsem priložnost za najbolj vročo in odbito jesensko zabavo. Če niste tiste vrste oseba, ki bi se zgražala nad nepotrebnimi novotarijami, uvoženimi iz tujine, je nikakor ne gre zamuditi.

Kam v Sloveniji

Noč čarovnic na Goričkem

Kljub relativni mladosti noči čarovnic pri nas obstaja paleta dogodkov, na katerih lahko razkrijete svoje čarovniške sposobnosti. Najbolj viden tak dogodek bo letos že dvanajstič v kraju Grad na Goričkem v nedeljo, 30. novembra. Čarovnice in njihovi prijatelji se bodo začeli zbirati ob 12. uri pred grajskim poslopjem, zabava pa bo ob raznih koncertih trajala pozno v noč. Organizatorji obljubljajo veliko "compranja" in plesa v začaranem grajskem parku, kjer bo gorela grmada, pohvalijo pa se lahko s kar deset tisoč obiskovalci lansko leto, domačimi z vseh koncev Slovenije in tujimi. Na devetih stojnicah boste lahko poskusili razne domače dobrote: gibanice, posolanke, bograč, pajani kruh, zelje s pečenico, langaš in še bi lahko naštevali ter se predali srednjeveškemu vzdušju. Medtem pa se bodo lahko otroci udeležili raznih iger in delavnic, namenjenih prav njim. Izdelali si bodo lahko svoj čarovniški klobuk, izrezali in okrasili bučo, se spuščali po čarobnem toboganu... Vedno izbirajo tudi naj čarovnico, tako da se ne pozabite našemiti, manjkala pa ne bo niti dobra glasba. Letos bodo med drugimi nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Danijela, Rock Partyzani ter Manca Špik. Program s svojo pestrostjo vsekakor ponuja nekaj za vsakogar in vsako leto pritegne na tisoče obiskovalcev. Vstopnina za odrasle znaša 6 evrov, za mladino do petnajst let in tiste v čarovniških kostumih 4 evre, otroci do sedmega leta pa lahko vstopajo brezplačno. Če niste ravno ljubitelji čarovnic, pa je lahko ta največji dogodek na Goričkem tudi odličen izgovor za to, da končno obiščete to čarobno pokrajino.

Noč grozljivk v Kinodvoru

Za vse filmske navdušence bo letos že četrtič poskrbel Kinodvor s svojim filmskim maratonom grozljivk po izboru Marcela Štefančiča Jr. Predvsem za tiste neustrašne z dobrim želodcem, saj je geslo programa "Halloween horror marathon: dvanajst ur groze, gorja in gravža!". In pa za najbolj vztrajne: za dvanajst ur, od sedmih zvečer do sedmih zjutraj, se lahko ugnezdite v kinodvorano in doživljate katarzo ob šestih krvavih stvaritvah, ki bodo prvič prikazane na velikem platnu pri nas. To so (po vrstnem redu prikaza): Ne boj se teme, Julijine oči, Videl sem hudiča, Gobice, Reciklaža in Odreši me zla. Vsakega izmed teh relativno novih filmov si seveda lahko ogledate posamično, lahko pa si celo noč groze privoščite že za 22 evrov oziroma 19, če se pri blagajni prikažete v maski. Vsekakor domiseln dogodek za vse filmofile z nekoliko specifičnim okusom.

Seveda ne gre pozabiti na vse druge zabave in plese v maskah, ki bodo potekali v tako rekoč vsakem lokalu oziroma nočnem klubu po Sloveniji. Lahko pa pripravite tudi druženje pri sebi doma in goste očarate s strašljivo jesensko dekoracijo in čarovniško navdihnjenimi jedmi posebej za to priložnost. Naj vaša domišljija na ta dan ne pozna meja!

Pa v tujini?

Slovita newyorška parada

Če imate to srečo, da boste 31. oktober dočakali v New Yorku, boste prav gotovo priča dogodku svetovnega slovesa brez primere. Nobena druga proslava na svetu se namreč ne more kosati s tradicionalno newyorško parado NYC Village Halloween Parade, ki vsako leto razburka domišljijo na tisoče meščanov in turistov. Poimenovana po predelu Village na Manhattnu, kjer bo letos že devetintridesetič, se ponaša s kar nekaj zavidljivimi naslovi. Ta največja javna proslava za noč čarovnic v Ameriki, ki vsako leto pritegne več kot dva milijona gledalcev in petdeset tisoč sodelujočih mask (medtem ko jo je po televiziji spremlja dober milijon), je bila hkrati razglašena za največji svetovni dogodek tega dne. Za piko na i pa se je prebila še med sto dogodkov, ki jih mora vsak obiskati pred smrtjo, opisanih v istoimenski knjigi (100 Things to do Before You Die).

Parada se je začela kot neuraden dogodek na pobudo lokalnega izdelovalca gledaliških mask in si skozi leta pridobila tak sloves in toliko privržencev, da se je morala kmalu preseliti iz ozkih uličic, kjer se je rodila, na vedno širše avenije. Danes poteka po šesti aveniji navzgor in zaradi množičnega navala so pravila za vse, ki bi se je želeli udeležiti, jasno določena. Ker gre za javni dogodek, so vsi ljudje v maskah lepo vabljeni, da se pridružijo uradnemu delu nastopajočih - glasbenim skupinam na vozovih, plesalcem, lutkarjem, cirkusantom... - in pokažejo svoje stvaritve, ki velikokrat jemljejo dih. Se ji pa morajo priključiti na natančno določeni točki na skrajno južnem delu, kjer se za vstop v ograjeno območje čaka tudi po dve uri. A dolga čakalna doba nikakor ne odvrne množice fantastično domiselnih kreatur, ki komaj čakajo, da se podajo v energično koketiranje z nepregledno množico opazovalcev ob ograjah na obeh straneh ulice. Interakcija med sodelujočimi in opazujočimi je vedno spontana in nadvse priporočljiva, če ne zavira toka pisane množice. Ljudje, ki iščejo pozornost - bodisi skriti za dovršenimi ročno izdelanimi kostumi bodisi le za slojem barve za telo - to noč vsekakor pridejo na svoj račun. Na vse kriplje se trudijo, da bi vsaj malo izstopali - kar pa je v New Yorku na splošno, še posebno na ta datum, izjemno težko. Konkurenca je preprosto prehuda in razposajeni udeleženci si resnično dajo duška. Noč, ko popustijo vse zavore, se pač izplača polno izkoristiti.

Občutek skupnosti

Letna parada je tako močno zasidrana v skupni zavesti prebivalcev New Yorka, da je v zgodovini že večkrat odigrala ključno vlogo pri premagovanju njihovih najtemačnejših trenutkov. Leta 2001 so se dober mesec po usodnem 11. septembru skozi ulice na čelu parade pod nebo iz prahu dvigali čudoviti feniksi, v skupni potrditvi neuklonljivega mestnega duha in njegove sposobnosti ponovnega rojstva. V eksploziji čustev so se prebivalci s pomočjo ustvarjanja zoperstavili vsesplošnemu razdejanju in začeli, bolj zedinjeni kot kadar koli prej, proces zdravljenja skupnosti po travmatičnem dogodku.

Aktualnost tematske podobe

Umetniška vodja Jeanne Fleming skupaj z glavnima izdelovalcema lutk - lutke na železnih drogovih so značilnost te parade - vsako leto izbere vsebinsko tematiko, ki združuje lutke na čelu kolone in služi kot navdih vsem udeležencem. Temo izberejo po temeljitem razmisleku in upoštevanju zgodovine raznih simbolov, seveda vse v povezavi s sedanjo problematiko. Naslov letošnje vsebinske podobe je tako "The i of the Beholder", s katero problematizirajo posameznikov zorni kot v dobi socialnih omrežij, kot so Facebook, Flickr in druga orodja (Google), ki čedalje bolj obvladujejo naše življenje. To tematiko želijo raziskati skozi simbol vsevidnega očesa, oddvojenega od telesa, katerega pomen se je skozi zgodovino konstantno spreminjal. Najprej je pomenilo strahovladje in absolutno oblast esteblišmenta, avtoritete; njegova konstantna prezenca - neotipljiva, pa vendar tako zelo vseobsegajoča - je v ljudeh zbujala nelagodje in pred njo so se želeli za vsako ceno skriti. A delovanje sistema se je spremenilo do te mere, da smo mi postali tisti vsevidni opazujoči, vedno na preži. Skozi neskončne koridorje virtualnosti prežimo za digitalnimi projekcijami tujih življenj in potvarjamo svoja: z vsako objavo na Facebooku, z vsakim novim videom, naloženim na Youtube, z vsako novo sliko na Flickru. A naše virtualno oko se krepi na račun našega pravega vida, tako da, ujeti v neki paralelen svet, kmalu ne znamo več gledati ne z očmi ne s srcem. Vsekakor tema, vredna pozornosti. V njeno čast bo kot osrednja stvaritev letošnje devetintridesete parade nad energično množico le(bdelo) ogromno oko, na katero bodo zaporedoma projicirali fotografije očes, ki jih lahko vsak pošlje organizatorjem na halloweeneyeballs@gmail.com. S to instalacijo želijo izpostaviti soobstoj intimnosti z anonimnostjo, zanimiv paradoks socialnih omrežij.

Globoke besede in še globlje resnice na stran, večina ljudi bo uživala ob pogledu na oblake lebdečih (okrvavljenih?) oči in vseh "odštekanih" ljudi, ki si bodo uradno tematiko privoščili vsak na svoj način. Halloween navsezadnje ponudi zelo dobrodošel prostor javnega izražanja vseh brezimnih in noro kreativnih ljudi; njihova in naša možnost, da se na zdrav način skozi ustvarjalnost znebimo vseh frustracij in ujete negativne energije.