Ker vrstni red pesmi ni narejen na podlagi kriterija kvalitete in primernosti, saj je obdobje ob koncu zveze polno najrazličnejših čustev in je naše razpoloženje na začetku precej odvisno od okoliščin, v katerih se je zveza končala, smo ubrali asociativni kriterij razvrstitve. Tako smo se odločili, da se seznam pač mora začeti s pesmijo "All by myself“ (Povsem sam/a), ki jo je leta 1975 napisal Eric Carmen, nam pa je najbolj znana v izvedbi kanadske pevke, ki je nekoč pod zastavo Švice nastopila celo na Euroviziji. Govora je seveda o Celine Dion.
Da se za trdno fasado moških skriva reka čustev, ki zgolj čaka na priložnost, da podre jez in privre na dan, je dokaz Michael Bolton in njegova pesem "How Am I Supposed To Live Without You“ (Kako naj živim brez tebe). Pevec z zlomljenim srcem v pesmi objokuje konec zveze, ki ga je pahnil v eksistencialno krizo, a kljub svoji bolečini še vedno najde v sebi dovolj sočutja za skrb, če je z njegovo ljubljeno vse v redu in si bolj kot kaj drugega želi, da bi bila srečna.
Čeprav ležanje v kotu sredi zatemnjene in zaprte sobe lahko v vsakem porodi občutek, da je edini na svetu, ki čuti takšno bolečino, obstaja pesem zasedbe R.E.M., ki nas opomni, da je bolečina kljub vsemu minljiva in del vsakdanjega življenja, ki so jo uspeli premagati že drugi. Takrat se vprašamo, kdo pa so oni, da je ne bi tudi mi? No, bolečina je v tistem trenutku še vedno v nas in tudi petminutna pesem "Everybody hurts“ (Vsak čuti bolečino) tega ne bo odpravila, vendar verjetno tudi ne bo preveč škodovala.
Ko se ugotovitev, da se zveze nesrečno končujejo vsak dan, ponotranji, običajno na dan pride spoznanje, ki meji na zgroženost, kaj si ljudje počnemo in kako čustveno manipulativni smo lahko drug do drugega. Nekaj, kar smo nekoč dojemali kot najlepše, se v trenutku spremeni v podlo igro, ki je ne bi privoščili niti najhujšemu sovražniku, kaj šele osebi, ki jo ljubimo. Če ste Chris Isaak, boste prišli celo do sklepa, da v resnici nihče ne ljubi nikogar, kot se zaključi pesem "Wicked game“ (Podla igra).
Čeprav se padec v zagrenjenost zdi kot preprosta rešitev, nekje v skritem kotičku še vedno vemo, da to ni odgovor in da se moramo pobrati s tal. Pot je sicer strma, a ko se sovraštvo do soljudi in drugih zaljubljencev premaga, je razpoloženje zopet nekje na ravni Michaela Boltona, le da je zagon, ki je premagal padec v globoko depresijo, obdržal še nekaj sile, da je odpravil tudi eksistencialno krizo in nam pred očmi zarisal načrt, kako bomo tudi zares preboleli bivšega partnerja ali partnerko ter se pripravili na nove izzive. Nekaj takšnega najdemo v uspešnici Adele "Someone like you“ (Nekdo kot ti), ki pa bi lahko podobno lestvico sestavila že samo s pesmimi iz svojega albuma 21.
