Znan je tudi pod imenom Black Bart (Črni Bart), vendar pa so to ime pričeli uporabljati šele po njegovi smrti.

Z imenom John Roberts se je rodil v Walesu 17. maja 1682. Na morje naj bi odšel že pri trinajstih letih, leta 1695, do leta 1718 pa so se za njim izgubile vse sledi. Leta 1719 je bil tretji častnik na suženjski ladji Princess, služil je kapitanu Abrahamu Plumbu. V začetku junija tistega leta je bila "Princesa" zasidrana pri Anomabu v današnji Gani, takrat pa so jo zajeli pirati z dvema ladjama (Royal Rover in Royal James) pod vodstvom kapitana Howella Davisa, ki je bil prav tako Valižan. Nekaj članov Princesine posadke je bilo prisiljenih pridružiti se piratom, med njimi je bil tudi Roberts.

Kapitan Davis je hitro ugotovil, da je Roberts zelo sposoben navigator, zato ga je hitro vzel za svojega svetovalca. Z njim se je lahko pogovarjal tudi v valižanskem jeziku, da ju ostali člani posadke niso razumeli.

Šest tednov po zajetju že kapitan

Roberts na začetku bojda ni želel postati pirat, vendar je kmalu spoznal prednosti novega načina življenja. Že po nekaj tednih so morali ladjo Royal James zapustiti zaradi škode, ki so jo na njej naredili črvi.

Na Royal Roverju so nato pod britansko vojno zastavo vpluli v pristanišče otoka, ki se danes imenuje Principe (takrat Isle of Princes). Takrat so pod pretvezo skušali ugrabiti tamkajšnjega guvernerja, vendar pa so Portugalci kmalu ugotovili, da so njihovi obiskovalci pirati. Davis je v zasedi umrl, za novega kapitana pa so izglasovali Robertsa – vse to le šest tednov po zajetju ladje Princess.

Kot kapitan je svojo posadko najprej popeljal nazaj na otok Principe in maščeval smrt Davisa. Ponoči se je skupaj s posadko izkrcal na otoku, pobili so velik del moškega prebivalstva ter pokradli vse, kar so lahko odnesli. Tako se je začela njegova piratska pot.

Novi zakoni in nedeljske maše na ladji

Večina posadke je bila Robertsu izjemno predana, k čemur je pripomogla kombinacija poguma in sreče – njegovi podrejeni so zaključili, da je Roberts "odporen na metke" in da lahko veliko pridobijo, če ostanejo z njim.

Roberts je kmalu uvedel nove zakone na ladji, vsi člani posadke pa so morali na Bibliji priseči, da se jih bodo držali. Med drugim so morali priseči, da ne bodo nikoli kockali ali kartali za denar, da bodo luči in sveče ob osmih zvečer ugasnili, če bo kdorkoli hotel pijančevati pri tej uri, pa bo to počel v temi. Medse ne bodo dovolili nobenega otroka in ženske, so se tudi zaobljubili pirati. V prvem letu, ko je postal kapitan, so na ladji redno imeli tudi nedeljske maše.

Napadel napačno ladjo

Po mnogih piratskih uspehih v zelo kratkem času se je njegova sreča iztekla februarja 1722. Kapitan Chaloner Ogle je svojo vojaško ladjo HMS Swallow "zamaskiral" v trgovsko ladjo, na katere je Roberts prežal, in ga tako prelisičil v napad.

Kot vedno se je Roberts pred napadom tudi tokrat odel v svojo najboljšo opravo – razkošen škrlatni telovnik, okoli vratu je imel masivno zlato verižico, na kateri je imel diamanten križ, na klobuku je imel rdeče pero, okoli ramen pa je imel oviti zanki, s katerih sta visela dva para pištol.

To je bil Robertsov poslednji napad, njegova smrt pa je pretresla piratski svet, pa tudi ostale. Lokalni trgovci so ga imeli za nepremagljivega, za mnoge je bil pravi junak. Veliko zgodovinarjev vidi smrt Črnega Barta kot konec zlate dobe piratstva. Njegovi piratski pajdaši so upoštevali njegove želje in truplo vrgli v morje.