Ker je danes pod pojmom sodobna glasba mogoče razumeti marsikaj, sta se umetniška vodja Berislav Šipuš in Ivo Josipović odločila, da malce razširita festivalski program in vanj umestita tudi nekatere ne povsem nove, vendar kakovostne in v tem trenutku še prisotne glasbene tokove. Na svoj račun bodo tako prišli ljubitelji neoklasike, jazza, lap-top glasbe, tehna, komorne glasbe pa tudi baleta.
Zagrebški bienale sodobne glasbe se je vedno ponašal z obiski uglednih skladateljev iz vsega sveta ter krstnimi izvedbami njihovih del, na njem pa so blesteli tudi slovenski skladatelji in tudi letos festival ne bo potekal brez njih. Naše barve bosta zastopali skladateljici Brina Jež Brezavšček in Nana Forte. Sicer pa bo bienale danes ob 11. uri s prvim koncertom odprl prav naš klarinetist Tadej Kenig s skladbama Bouleza in Musgravejeve.
Obrat k mladini
Umetniška vodja sta letos v ospredje postavila tri stvari: prva je skrb za mlade poslušalce, bodoče spremljevalce bienala, druga so skladateljice, posebna pozornost pa bo posvečena tudi slovitemu poljskemu skladatelju Krzysztofu Pendereckemu slišati bo mogoče šest njegovih del, ki jih bo tudi sam dirigiral.
V sodelovanju z Multimedijskim inštitutom MAMA so v okviru bienala profilirali tudi manjši festival v Študentskem centru in na drugih alternativnih prizoriščih (Galerija SC, dvorane Teatra $amp; TD, Kino SC), s čimer se želijo približati mlajšemu občinstvu; med bienalom bo v nočnih urah tam potekal glasbeni program. "Zelo me zanima, kakšna je scena v teh prostorih, kaj se tam dogaja tako glasbeno kot sociološko. Ta prizorišča vidim tudi kot priložnost, da se srečajo in poklepetajo ljudje, ki poslušajo različne zvrsti glasbe," pojasnjuje Šipuš. K sodelovanju je povabil vrsto mladih avtorjev, da bi na svoj način spregovorili skozi kratke glasbeno-scenske projekte: nastala sta celo celovečerna opera in balet.
Poseben sklop znotraj bienala bo imela komorna glasba, ki bi lahko tvorila svoj festival. Nastopili bodo odlični ansambli italijanski Trio Debussy, ameriški ansambel Quake, Sonemus iz Bosne in Hercegovine, švedski Kroumat, hrvaški ansambel Cantus, Festivalski ansambel glasbenega bienala pa tudi ugledni kvarteti Ruckner, Sebastian, Porin ter kvartet Berlinske filharmonije.
Čas za skladateljice
Kot smo že omenili, bo letošnji poudarek bienala na ženskah skladateljicah, kar je zbudilo že precej zanimanja, hkrati pa tudi polemike o tem, ali sploh lahko ločujemo žensko glasbo od moške (in zakaj ne). Programski sklop Ženska skladateljska pisava umetniški vodja Šipuš pojasnjuje s tem, da je minulo leto največjo skladateljsko nagrado na Hrvaškem - Vjesnikovo nagrado Josipa Štolcerja Slavenskega prejela mlada Olja Jelaska za skladbo Metulji; ta skladateljica je že sodelovala z bienalom, napisala je komorno opero. V ušesa sta mu padli še dve mladi skladateljici Ivana Kiš in Mirela Ivičević. Prepričan je, da se na Hrvaškem oblikuje nov rod skladateljic, tako da največji doslej Dora Pejačević in Ivana Lang ne bosta več osamljeni. "Strinjam se, da ženska glasba ne obstaja kot kategorija, res pa je, da moški nočejo več študirati kompozicije in si izbirajo bolj 'moške' poklice," meni Šipuš. "Želel sem enakovredno predstaviti ženske in moške v duhu sodobne skladateljske produkcije, res pa je, da sem dal ženskam bolj provokativne predloge: predstavile se bodo lahko z boljšimi ansambli in z večjimi projekti."
Mirela Ivičević bo tako doživela krstno izvedbo svoje opere, Ivana Kiš pa je napisala skladbo za dve tolkalki, ki jo bosta izvedli Hrvatica Ivana Bilić in Američanka Nancy Zeltsman. Še ena skladateljica Sanja Drakulić je napisala delo za ansambel Camerata Nordica. Na bienalu nestrpno pričakujejo tudi skladateljice iz tujine.
Napovedali so še nekaj koprodukcijskih izvedb večjih scenskih projektov, že nocoj bo to, denimo, balet italijanskega koreografa in režiserja Mattea Levaggija, ki je nastal v koprodukciji z bienalom HNK Ivana pl. Zajca iz Reke ter Baletnim teatrom iz Torina.
