Avtorica z zgodbami pravljičnih junakinj želi razgaliti nekatere tipične (arhetipske) situacije o princesah, ki čakajo na princa, da bi jih "obudil" v življenje in popeljal v idilo večne ljubezni. Vendar se namesto v pravljico pri Jelinkovi princese zbudijo v kruto realnost. Avtorica s trdimi, grenkimi in ironičnimi besedami podaja sliko večno podrejene in šibke ženske, ki nima niti lastne duše niti lastne identitete, ampak se "konstituira zgolj skozi oči moškega in splošne, stereotipne projekcije, kajti samo videz in mladost ji dajeta vrednost, ne pa njena sposobnost razmišljanja", kot pravi sama o svojih junakinjah.
Kot v drugih njenih besedilih je tudi tokrat igra moči med spoloma za ženske že vnaprej izgubljena; z demitiziranjem pravljic pa poskuša Elfriede Jelinek odgovoriti na vprašanje, kaj ostane od teh žensk, potem ko se miti in iluzije v njihovih glavah dokončno razblinijo.Elfriede Jelinek, ki se je rodila leta 1946, se je s svojimi romani Ljubimki, Učiteljica klavirja, po katerem je bil posnet tudi sloviti istoimenski film, in Sla ter dramami Kaj se je zgodilo z Noro, ko je zapustila svojega moža, Clara S, Bolezen ali moderne ženske, Športni komad in Bambiland uveljavila kot najbolj kontroverzna avstrijska avtorica.
Ob izraziti angažiranosti pa njena dela ves čas preveva tudi globoko hotenje prodreti za "fasado" pojavov, ki jih z boleče kritično ostrino opisuje, pa naj gre za večni kliše o odnosu med moškim in žensko ali temo, ki razgalja odnos med posameznikom in državo ali družbo. Za svoja dela je prejela številne pomembne nagrade, lani pa tudi najvišjo - Nobelovo nagrado za literaturo.
