Od mladih do mojstrov
Kot poudarja direktor LGL Uroš Korenčan, je festival pomembna manifestacija, namenjena tako stroki kot širši javnosti. Med novostmi ali bolje rečeno spremembami tokratne festivalske edicije je treba izpostaviti odločitev organizatorjev, da letos ne bodo podeljevali nagrad - v preteklosti so se predstave potegovale za nagrado mali princ, nagrado za izvirnost, nagrado za igralsko-animatorsko kreacijo in nagrado občinstva. Za to so se odločili iz prepričanja, da umetnost ne bi smela tekmovati, ob tem pa je Korenčan omenil tudi dejstvo, da je festivalski program sestavila strokovna komisija, "podkovana v različnih ozirih lutkovnega uprizarjanja", kar pomeni, da festival ponuja najboljše, kar lutkarski svet ponuja v danem trenutku. Postopek izbora oziroma podeljevanje nagrad bi po njegovem mnenju tako pomenil zavestno opuščanje oziroma odmišljanje večine potez na račun preferenčnih atributov, kar je v nasprotju z bistvom umetnosti.
Strokovno komisijo sta poleg vršilke dolžnosti umetniške vodje LGL Ajde Rooss sestavljala še lutkovni in filmski režiser Jan Zakonjšek ter scenograf Branko Hojnik, festivalski program pa je rezultat izbora, ki so ga naredili izmed 130 prijavljenih predstav z vsega sveta. Kot je povedala Ajda Rooss, so se odločili predvsem za "avtorsko, žanrsko, tehnološko in vsebinsko raznolike predstave, ki širijo referenčni prostor lutke ter potrjujejo neskončne in neslutene možnosti njenega izraza". Osrednji program bo tako ponudil 25 predstav, ki razkrivajo skrite svetove različnih poetik, estetik, videnj in iskanj, izbrane predstave pa so po njenih besedah "stičišče inovativnosti, provokativnosti in magičnosti".
Na festivalu se bodo predstavili mladi, še neuveljavljeni avtorji, na prizorišče se bodo vrnili tudi ustvarjalci, ki so v preteklih letih že obiskali ljubljanski festival, prav tako pa si bo mogoče ogledati nekatere mojstre lutkovnega gledališča s prepoznavnim avtorskim pečatom. Med slednjimi velja posebej omeniti madžarskega ustvarjalca Gyule Molnárja, ki bo nastopil z avtorsko predstavo Mali samomori. Ob premieri pred tridesetimi leti je ta predstava za enega igralca in veliko predmetov pomenila pravo revolucijo na področju lutkovnega gledališča, danes pa velja za kultno, redko uprizorjeno klasiko. Selektorji so v program uvrstili tudi tri slovenske predstave, lutkovni predstavi Sneguljčica (Mini teater Ljubljana) in Ko je Šlemil šel v Varšavo (Lutkovno gledališče Maribor) ter lutkovni kabaret Luknja (LGL), ki bo premiero doživel prav na festivalu. Gre za obnovljeno oziroma nadgrajeno predstavo Kabaretluknja režiserja Matije Solceta, ki je nastala po motivih zgodbe o Alici v čudežni deželi, trem igralcem iz originalne verzije pa se bo tokrat pridružil še četrti nastopajoči.
Oglejte si današnje dogajanje na Čopovi ulici v Ljubljani:
Bogato spremno dogajanje
Spremljevalni program bo letos ponudil precej novosti - poleg razstav tudi filmski sklop, interaktivne lutkovne instalacije, avdiokinetično instalacijo in delavnice. Ogledati si bo mogoče ogledati razstavo Milan Klemenčič: Iskalec lepote in pravljičnih svetov, ki bo predstavila delo očeta slovenskega lutkovnega gledališča, razstavo Na sledi lutk, ki je nastala v sodelovanju z ULUPUH (hrvaškim združenjem umetnikov vizualnih umetnosti) in bo na ogled v različnih mestnih izložbah, ter razstavo lutk Barbare Stupice in Barbare Bulatović z naslovom Protagonisti. V Kulturnici se bo z retrospektivo predstavil Brane Solce, ki že 30 let ustvarja papirnato gledališče. S svojim minimalističnim papirteatrom, ki je najprej nosilo ime Papilu, po novem pa se imenuje Papelito, ustvarja izključno avtorske predstave, s katerimi gostuje doma in po svetu.
Filmski program bo poleg Retrospektive slovenskega lutkovnega animiranega filma (od leta 1952 dalje) ponudil še dva celovečerca, in sicer film Sen kresne noči (1959) češkega režiserja Jiríja Trnke (gre za prvi širokokotni lutkovni film na svetu, ki je zahteval kar nekaj let priprav in trdega dela, vendar rezultat tudi po več kot pol stoletja navdihuje gledalce) ter Zvezdico Zaspanko (1965), prvi slovenski barvni celovečerni film z lutkami. Posebej pa bodo na festivalu predstavili tudi Potujoči Kinobalon, mini kino za otroke, kjer bodo predvajali kratke animirane filme, ki so jih otroci ustvarili na Kinobalonovih filmskih počitniških delavnicah v Kinodvoru.
Dogajanje festivala bo razpršeno po različnih ljubljanskih lokacijah (prizorišča v LGL, Ljubljanski grad, Slovenska kinoteka, Krakovski nasip, klub Daktari), festival pa bo z uličnimi predstavami in lutkovnimi akcijami oživil tudi traso od Name po Čopovi mimo Magistrata do Krekovega trga.
