Hiše za nič jenov
Kyohei Sakaguchi je izjemno energičen in samozavesten mislec, ki se je s standardno arhitekturo prvič "skregal" že med študijem, kjer ga je razočarala nenehna gradnja vedno novih objektov. "Na Japonskem obstaja osem milijonov zapuščenih hiš, ki bi jih lahko obnovili in uporabljali. Toda arhitekte vodi le želja po dobičku." Motilo ga je tudi umetno višanje cen zemljišč, saj je prepričan, da si zemlje ni mogoče lastiti. Nič nenavadnega, da s svojimi prepričanji ni naletel na razumevanje fakultetnega kadra, zato je svoje učitelje našel med brezdomci, ki živijo ob reki Sumida v središču Tokia.
Tam je preučeval njihove "naredi si sam" stanovanjske objekte iz odpadnega materiala. Vsakemu, ki se ob omembi brezdomskih hišic namrdne, takoj pokaže serijo fotografij, ki kažejo, da te sploh niso v tako slabem stanju, kot si morda predstavljamo: brezdomci so s pomočjo rabljenih avtomobilskih akumulatorjev v hiše pripeljali elektriko, nekateri so akumulatorje priklopili na solarne plošče, kuhajo na plin, vodo zastonj prinašajo iz parka. V hišah so tudi televizorji, radii in druge elektronske naprave - vse so pobrali s smetišč in ugotovili, da še delujejo, saj lastniki naprave odvržejo le zato, ker si želijo novejših modelov.
Gospod Suzuki, brezdomec in kreativec, je, večkrat ponovi Sakaguchi, njegov "pravi mentor". Po njegovih napotkih je začel izdelovati "hiše za nič jenov", ki jih je premeteno postavil na kolesa. Prednost tovrstnih hiš ni le to, da so premične, temveč to, da tako po slovenskem kot po japonskem pravu sploh ne veljajo za hiše - te namreč morajo biti statične. Zato jih lahko naredi tudi brez dovoljenja in postavi kamor koli. Sakaguchi tudi sicer obožuje "luknje v zakonu" ali, kot sam pravi, "editing the law" oziroma (pre)urejanje zakona. V Tokiu, kjer enosobno stanovanje stane 800 evrov na mesec, je naredil mobilno hiško za 300 evrov, najel prostor za parkirišče in jo tam postavil. S tem je požel zanimanje, začudenje in kakšno pritožbo: "A mi nič niso mogli, saj je parkirni prostor, ki ga najamem, uradno gledano moja zasebna posest in policaji zato nanj nimajo dostopa!"
Nova vlada in premična vas
Če trenutno razmišljate o nakupu hiše, sta vam na voljo le dve skrajni možnosti: ali hiša, ki ne stane nič, ali pa hiša, ki stane več kot 100.000 evrov. Sakaguchi si prizadeva ponuditi vmesne rešitve. Njegova ljubljanska hiša stane 1000 evrov. Les je kupil, okna pa pobral iz zrušenih in starih hiš. Drži se načela samozadostnosti: solarne plošče je povezal z akumulatorjem, ki napaja štiri lučke in ponuja možnost, da napolnite baterijo mobitela ali prenosnega računalnika. Tu je še stranišče: iztrebki postanejo kompost in končajo na vrtu, ki je na strehi hiše. Hišo imenuje "vaja za revolucijo", a to ne pomeni, da želi zrušiti obstoječi ekonomski in arhitekturni sistem, želi le ponuditi alternativno opcijo in prisiliti ljudi, da prenehajo razmišljati, kot da so ponujene možnosti edine možne. Morda ta hiša ni naša realna prihodnost, a je dobra spodbuda za premislek o tem, kaj hiša sploh je. "Ljudje namreč mislijo, da je hiša samo tisto, kar kupijo in potem za to naslednjih 30 let odplačujejo kredit!"
Ali arhitekt dejansko verjame v to, kar pridiga, se najbolje vidi po hiši, v kateri živi sam. Sakaguchi trenutno živi v rojstnem mestu v regiji Kumamoto, kjer je poceni najel zelo staro, razrušeno 200 kvadratnih metrov veliko hišo in jo sam prenovil. V njej je ustanovil Novo vlado, se imenoval za premierja in kot svoje prvo politično dejanje povabil Japonce, ki so v lanskoletnem potresu in cunamiju izgubili domove, naj se mu pridružijo. Prispelo je petdeset otrok iz Fukušime, ki so pri njem preživeli mesec dni. Pomagali so mu someščani, nato so se aktivirali še mediji. Njegovo "drugo politično delo" pa temelji na globokem prepričanju, da si zemlje ne moreš lastiti. Zato je prek twitterja zaprosil ljudi, naj mu dajo v uporabo svoje zapuščene hiše, kmetije, zemljišča. In nekdo mu je dejansko dal 4000 kvadratnih metrov.
"To bo moj naslednji projekt - naredil bom premično vas s premičnimi hišami in trgovino. Pod mojo Novo vlado bo to javni prostor, na katerem lahko živi kdor koli in preživi tudi brez denarja!" Morajo le spoštovati edini zakon nove države: "Pomagajmo drug drugemu!" In če bodo ljudje začeli drugače razmišljati o hišah, lahko spremenijo še marsikaj drugega. "Ali moramo hišo kupiti in plačati ali pa jo lahko naredimo zastonj in sami? Če se bo spremenilo naše dojemanje hiše, se bo spremenilo še naše dojemanje mesta, nato skupnosti in družbe nasploh!" In če je možna samo ena sprememba, jih je možnih tudi naslednjih štiristo, optimistično pravi arhitekt.
