Iz pozabljenih arhivov
Tovrstno programsko naravnanost bo odsevalo tudi odprtje na ploščadi pri Slovenskem etnografskem muzeju, ki se bo začelo z odprtjem instalacije "antiarhitekta" Kyoheija Sakaguchija. Predstavil bo model premičnega, nezahtevnega, ekološko naravnanega in poceni prebivališča. Sledila bo predstava Was ist Maribor?, posvečena vzponu in propadu nekdanjega industrijskega giganta, Tovarne avtomobilov in motorjev. Uprizoritev, v kateri nastopajo nekdanji delavci TAM, podpisujejo Sebastijan Horvat, Aljoša Ternovšek, Matjaž Latin in Andreja Kopač. To sicer ne bo edina slovenska predstava na festivalu, saj bodo uprizorili še Živalsko farmo v režiji Vita Tauferja.
Iz Združenih držav Amerike bo pripotoval performer z umetniškim imenom Reverend Billy, ki je v ZDA ustanovil Cerkev konca nakupovanja, v kateri pridiga proti potrošnji, v Ljubljani pa bo izvedel javno intervencijo in pridigal o privatizaciji. Politično nabrušeno bo tudi gledališče italijanske skupine Motus, ki je svoj gledališki izraz oblikovalo v času mogotca Berlusconija. Festivala so se udeležili že lani, letos pa bodo uprizorili Alexis. Una tragedia greca - grško tragedijo, ki jo bodo postavili v realen okvir današnje Grčije in njene ekonomske tragedije.
Romunski ColectivA bo uprizoril X mm din Y km mlade dramatičarke in režiserke Gianine Carbunariu, ki je črpala navdih za predstavo iz arhivov romunske obveščevalne službe Securitate. Osredotočila se je na zgodbo romunskega pisatelja Dorina Tudorana, zabeleženo v več obveščevalnih dokumentih, iz teh pa je sestavila več dramskih različic možne zgodbe, ki si prizadevajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je dejansko zgodilo. Isto vprašanje je spodbudilo tudi portugalsko umetnico Patricio Portela, ki v The private collection of Acacio Nobre raziskuje zgodbo tega portugalskega izumitelja in avantgardnega umetnika. Diktatura ga je tako temeljito izbrisala iz portugalske zgodovine, da svetovni splet še danes o njem ne ponuja nobenih podatkov. Portela bo v sodelovanju s tehničnim mojstrom Christophom De Boeckom zgradila še posebno instalacijo z imenom Hortus. Postavila jo bo v botaničnem vrtu, kjer bo namestila mrežo senzornih naprav, ki merijo dinamiko vetra in svetlobe ter proces fotosinteze prevajajo v ptičje petje, vse to pa počnejo s pomočjo algoritma, ki ga uporabljajo na finančnih trgih.
Plesno-debatna konferenca
Norveška skupina De Utvalgte bo svoj uprizoritveni izraz utemeljila na oblikovanju svetlobe, zvoka in tridimenzionalnosti, njihovo uprizoritev Kunsten a bli tam pa so organizatorji opisali kot sanjsko predstavo, ki izraža "lepoto žalosti". Nemško-švedski duet Jolika Suderman in Alma Söderberg bo v predstavi A talk raziskoval ritem, melodije in geste banalnih vsakdanjih pogovorov. Iz Francije bo na festival znova prišel priljubljeni sodobni cirkusant Camille Boitel s predstavo L'Immediat, iz Španije pa Roger Bernat s Pendiente de voto, poskusom neposrednega uprizarjanja demokracije, v katerem bodo sodelovali le obiskovalci, saj v predstavi ni igralcev.
Poseben projekt bo celodnevna konferenca Expanding energy v zasnovi Davisa Freemana in v izvedbi glasbenikov iz skupine Einstürzende Neubauten & Candy Bomber, igralcev skupine Forced Entertainment in mnogih prostovoljcev. Projekt tematizira človeško odvisnost od energije, sestavljen pa je iz predavanja, performansa, koncerta in debate. Slednje naj bi se udeležili tudi predstavniki različnih interesnih skupin v povezavi s projektom TEŠ: Dejan Savić iz organizacije Greenpeace, nekdanji župan Velenja in sedanji poslanec Srečko Meh ter politolog Andrej Lukšič.
Na programu Mladih levov so tudi različne razprave in predavanja, med drugimi predavanje ustanovitelja barcelonskega festivala The Influencers Banija Brusadina o komunikacijski gverili ter predavanje umetnika in organizatorja gledaliških dogodkov, občinstvu ravno tako dobro znanega Stefana Keaegija o prenosnem festivalu; istočasno poteka v Berlinu, Buenos Airesu, Varšavi in Zürichu. Velja izpostaviti še dve okrogli mizi z naslovom Kako prelisičiti krizo?. Na že tradicionalnem festivalskem koncertu bo letos nastopila mlada skupina iz Subotice Pionir 10. Organizatorji so jo opisali kot kombinacijo novega vala in postpunka.
Ob petnajsti obletnici bo na voljo Levopis, obsežen katalog s spomini in kritičnimi pretresi festivala, ki bo dostopen tako v tiskani kot elektronski verziji. V času festivala bo izhajal časopis Arena, v času predstav pa bodo organizirali otroško varstvo. Vstopnice bodo letos prvič brezplačne, a bodo zato na festivalu zbirali prostovoljne prispevke.
