V Peking je prišlo še dvajset zborov iz tujine, v glavnem iz okoliških držav, denimo iz Južne Koreje in Mongolije, katerih obisk pa je tekmovalnega značaja. Tako je dobilo mednarodno zborovsko tekmovanje, kjer se bo v teh dneh pomerilo okoli 200 kitajskih in še 20 drugih zborov, globalen pridih, veliko zaslugo pri tem pa ima Mednarodna zveza za zborovsko glasbo IFCM s sedežem v Ameriki. Predsednik IFCM dr. Michael J. Anderson, direktor zborovskega in vokalnega studia na Univerzi Illinois v Chicagu, ki je ravno tako pripotoval na Kitajsko, je dejal, da so si kar 23 let prizadevali, da bi s Kitajci navezali (zborovske) stike, in to jim je uspelo realizirati šele zdaj, toda na najvišji ravni, saj jih je med drugim podprlo tamkajšnje kulturno ministrstvo, ki pa ima, v nasprotju s slovensko interpretacijo kulturnega ministrstva, precejšen vpliv znotraj kitajske oblasti.
Glasovi v harmoniji
Mednarodna zborovska zveza IFCM je srečanje kitajske zborovske srenje z zbori petih celin poimenovala The Choral Summit. Vseh povabljenih pet zborov do konca tedna čakajo še mojstrski tečaji z domačimi zborovodji, pevci in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki, ki se želijo spoznati s pevsko tradicijo drugih celin, in vsak od gostov bo v teh dneh pripravil tudi celovečerni koncert. Vokalna akademija Ljubljana bo imela svojega zadnji dan srečanja, v petek.
Nedeljska otvoritvena slovesnost v dvorani MasterCard, sicer zgrajeni za potrebe olimpijade leta 2008, je pokazala pisano paleto vzhodnjaške zborovske tradicije, ki ni le vokalna, ampak tudi plesna, ritmična, izvirajoča iz avtohtone folklore, performativna, tudi enoglasna, denimo kitajska, predvsem pa precej drugačna od evropske, tako po kompozicijskih kot interpretativnih prijemih. Poleg petih povabljencev je s po eno pesmijo nastopilo še enajst reprezentativnih zborov in težko bi za kakšnega rekli, da ni prišel na oder izpiljeno pripravljen. Denimo Šanghajski zbor hendikepiranih lahko mirno uvrstimo v sam vrh. Drugo vprašanje pa je, koliko so naša evropska ušesa dojemljiva za tako drugačne zborovske tradicije.
Srečanje 10.000 pevcev
Kitajski mednarodni zborovski festival je v bistvu edina zborovska manifestacija v tej sicer gigantski državi s skoraj milijardo in pol prebivalcev in je bienalnega značaja. Srečanje poleg kitajskega kulturnega ministrstva pripravlja zelo širok nabor organizatorjev in združenj. Uradno naj bi v tekmovalnem programu sodelovalo 166 zborov iz 32 regij, od tega 132 kitajskih zborov iz 23 provinc. V Pekingu se je te dni tako zbralo več kot 10.000 pevcev. Tuji zbori pa so pripotovali iz Amerike, Francije, Španije, Japonske, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike, Hongkonga, Macaa in Tajvana. Zborovski strokovnjaki iz tujine, med njimi je tudi maestro Stojan Kuret, v teh dneh pomagajo kitajskemu tekmovanju izpiliti mednarodni značaj, tudi z detajlnimi pravili, ki veljajo na mednarodnih zborovskih tekmovanjih.
Napovedali so enajst mojstrskih razredov in delavnic, 17 tekmovanj v devetih kategorijah, 15 prijateljskih koncertov in devet specializiranih po različnih lokacijah; Vokalna akademija Ljubljana bo v petek denimo koncertirala na Kitajskem konservatoriju. Slogan srečanja Pridite v Peking, da slišite pesmi sveta je predvsem priložnost za Kitajsko, da se spozna z drugačnimi tradicijami. Kitajska ima še veliko načrtov glede popularizacije zborovstva, zato v to investirajo kar precej denarja. Pravijo, da se zborovstvo pri njih ekspanzivno širi kot dejavnost, s katero želijo zamotiti predvsem mlade ljudi.
Paleta zborovskih kultur
"Kitajska glasbena zgodovina ne pozna večglasja, in sicer zaradi melodije pri izgovarjavi besed; če je intonacija navzgor ali če je navzdol, ima lahko ista beseda drugačen pomen. To je značilno samo za kitajščino, ne pa recimo za japonščino," je povedal Mitja Kovač, predsednik zbora VAL. Dirigent Stojan Kuret pa je dodal, da je Kitajcem izredno daleč pojmovanje zborovske glasbe, kot jo razumemo na zahodu oziroma v Evropi. Ko oni delajo svojo glasbo po naših principih, to ni njihova glasba, vidijo pa v tem priložnost, kako maso ljudi usmeriti v neko dejavnost.
Vsak izmed zborov, ki so nastopili na otvoritveni slovesnosti, ima svoje značilnosti. Kuret je povedal, da se zbor VAL z Univerzitetnim zborom Nelsona Mandele iz Južne Afrike pozna že več let in da tudi tokrat potrjujejo svoj občutek za ritem in za zelo živo vokalno tehniko. Medtem ko je mladinski zbor Azija Pacifik pokazal bolj rafinirano, morda nam podobno petje, ker so le več časa povezani z zahodom. Južnokorejski zbor, ki ga vodi profesor Hak Won Yong (tako po ugledu kot sposobnostih so ga slovenski pevci označili za južnokorejskega Lojzeta Lebiča, na otvoritveni ceremoniji pa je nastopil z enim od svojih štiridesetih zborov), je bil s svojim nastopom vrhunec večera, slišali pa smo lahko tudi zelo zanimiv Avstralski mladinski zbor, ki je s sabo prinesel aboriginske ritme.
Poudarki na koreografiji
"Skupna značilnost teh zborov pa je, da malce več kot mi stavijo na koreografijo. Pravzaprav smo bili VAL edini, ki ostajamo klasični, morda smo celo še najmanj sodili v ta kontekst. Nam podoben je bil morda le Južnokorejski zbor, ki je bil zelo rafiniran in izpiljen," je še poudaril Kuret. Med nastopajočimi je bil tudi Mladinski pevski zbor iz New Yorka, ki je prinesel spet svoj pogled na zborovstvo, ki je že nekoliko mejil na muzikal. Iz Južne Amerike pa je prišel zbor Schola Cantorum Venezuela in se predstavil v kubansko ritmičnem duhu. Skratka, vsi nastopajoči so prišli na oder s svojo glasbo in značilnostmi svojega kulturnega okolja.
"Za kitajske zbore je značilno posebno gibanje, a le zgornjega dela telesa, disciplina nacije se očitno odraža tudi v performansu, nihče pravzaprav ne izstopa," je denimo opazil Mitja Kovač. Kuretu pa se je zdelo zanimivo, da se na takšnih festivalih zborovska glasba prikaže tudi na bolj sproščen način, saj so vmes nastopili kitajski "štirje tenorji" - lahkotno, poslušljivo in z mnogo efekti. Čeprav Slovenci morda še najmanj sodijo v to koreografirano zborovsko petje, so vendarle nastopili v skladu z evropsko tradicijo, zaradi česar so bili tudi povabljeni. "Navsezadnje se tudi v Evropi v zborovskem svetu obračajo h koreografiji, kar pa lahko jemlje glasbi: če je glasba bolj poceni, potem rabi nekoliko koreografije, s tem se pozornost usmerja drugam. Če pa je kompozicija dovolj kakovostna, potem ne potrebuje nobenega drugega okvirja. Morda malce razvajamo poslušalce v tem smislu, da iščejo spektakel tudi tam, kjer ni treba," še meni Kuret. VAL je sicer Lebičevo Zimo na otvoritvenem dogodku zamenjal z Volaričevim Nosom, saj je bila postavitev mikrofonov neugodna za slovenski moški zborovski sestav, organizatorjev pa preveč, da bi se lahko smiselno dogovorili.
