Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ob tem pojasnjujejo, da je razloge za današnji obseg, sloves in razvoj izdelovanja pršutov na Krasu treba iskati v tradicionalni in individualni kmečki tehnologiji.
Začetki sušenja kosov mesa segajo verjetno v obdobje naseljevanja na območje Krasa. Razvoj Trsta kot velikega urbanega središča in izgradnja prometnic, kot je proga Dunaj - Trst, ki so vodile čez Kras, sta povečala povpraševanje po pršutu s strani trgovcev in gostincev. S tem se je hkrati povečal sloves pršuta, okrepil pa se je tudi interes za proizvodnjo kraškega pršuta.
Prepoznavni element za kraški pršut je logotip v obliki stiliziranega pršuta z imenom Kraški pršut. Zaščiteni in certificirani kraški pršut ima na koži vžgan tudi vroči žig z imenom Kraški pršut.
To je za Slovenijo peta zaščitena geografska označba na ravni EU. Poleg kraškega pršuta so tako registrirani še ptujski lük, šebreljski želodec, zgornjesavinjski želodec in prleška tünka.
Sicer pa je z označbami kakovosti EU - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zaščitena tradicionalna posebnost - zdaj skupaj zaščitenih dvanajst kmetijskih proizvodov iz Slovenije.
Poleg omenjenih proizvodov so to še sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.
Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Oznaka zajamčena tradicionalna posebnost pomeni, da sta zaščitena receptura in tradicionalni način priprave, proizvodnja pa geografsko ni omejena.
Kmetijski proizvodi in živila so na ravni EU lahko zaščiteni tudi z označbo "višje kakovosti". Ta pomeni, da so po svojih specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana.
