Minatti je znotraj literarnega gibanja intimizma ustvaril nekaj najbolj izrazitih osebno obarvanih pesni, ki so izrazile tudi življenjsko občutje mnogih ljudi, je za STA ocenil pesnik in prevajalec Boris A. Novak.
Minattijeva poezija kaže tudi, da tisto, kar je najbolj osebno, potrka na srca največjega števila ljudi. "Njegova pesem Nekoga moraš imeti rad je v tem smislu ne le ena izmed najbolj priljubljenih pesmi v vsej zgodovini slovenske lirike, ampak tudi ena izmed največjih pesmi, saj je utelesila način doživljanja sveta slovenskega človeka tega obdobja," je dodal.
Novak meni, da je bil Minattijev pesniški glas "vseskozi utišan", tudi njegove partizanske pesmi, ki so se po svojem "mehkem tonu" razlikovale od tedaj prevladujočega toka poezije.
Vse življenje zvest tišini v sebi in svetu
Minatti je bil "tišini v sebi in v svetu" zvest vse svoje življenje in vso svojo pesniško pot, poudarja Novak. Tako je denimo pesniška zbirka Bolečina nedoživetega "izražala tisto vrsto hrepenenja, ki so ga čutili mnogi ljudje, pa ga niso mogli ali smeli izraziti".
Minattijeva lirika je tako "opravljala najvišjo možno vlogo, ki jo poezija lahko opravlja", to je da izrazi način počutja posameznika. Zato po mnenju Novaka tudi ni naključje, da so se z njegovo liriko poistovetili mnogi, ki sicer zelo redko posegajo po pesniški besedi.
Pesnik in prevajalec ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer podobno kot Novak ugotavlja, da je Minatti že v partizansko poezijo, ki je bila predvsem pesem odpora, vnesel intimo in poudarjeno človeško noto, kar je ostala njegova temeljna prepoznavnost.
Prav tako je bil Minatti med prvimi pesniki, ki po svoji temeljni naravnanosti niso mogli zatajiti človeške stiske, ki je bila takrat tudi družbena. Zato so ga zaradi njegovih pesmi tudi večkrat napadli, dodaja Taufer.
Novak ga je občudoval
Novak pa se spominja, da je kljub generacijski razliki med njima Minattija poznal in ga pogosto videval. "Občudoval in spoštoval sem njegovo držo, ki je bila vseskozi pokončna, kritična do vseh družbenih sistemov, v katerih je živel," je poudaril Novak.
Spomnil je tudi na njegov fascinanten človeški značaj, saj je bil "človek, ki je bil obenem izjemno trden, kot bi bil izklesan iz skale, in v isti sapi izjemno občutljiv, mehak in odprt, poln duhovitosti in duha".
Taufer pa se Minattija spominja kot izjemno toplega in neposrednega človeka. "Bil je človek, kakršnega je bilo veselje srečati," je dodal. Kot njegov prvi urednik Tauferju ni objavil pesmi, za kar pa mu je Taufer hvaležen. Poleg prijateljskih vezi sta imela tudi skupne ljubezni kot prevajalca, saj sta oba prevajala makedonsko poezijo, je še spomnil.
