Že prva epizoda pogovorne oddaje, ki jo predvaja ruska državno sponzorirana televizija Russia Today, je izzvala burne odzive, za gosta druge oddaje pa se je Assange po lastnih besedah odločil, ker skoraj ne bi mogla zastopati bolj nasprotnih si političnih stališč, a sta do svojih trenutnih prepričanj prišla prek radikalnega preobrata.

Slavoja Žižka opisuje kot nekdanjega protikomunističnega disidenta, ki je postal komunist, Davida Horowitza pa kot nekdanjega levega radikalca, ki je pomagal pri zbiranju sredstev za stranko Črnih panterjev, danes pa je radikalni desničarski zionist. Horowitzeva starša sta bila člana ameriške komunistične stranke.

Assange, ki v Londonu čaka na odločitev britanskega prizivnega sodišča o izročitvi Švedski zaradi obtožb o spolnih prestopkih, politično pogovorno oddajo ustvarja iz Londona, s svojimi gosti pa se običajno pogovarja prek spleta. Slavoj Žižek se mu je tokrat pridružil v studiu, s Horowitzem pa sta se pogovarjala s pomočjo videokonference.

Oba imata Stalinovo sliko

Assange, ki je zaradi prejšnje oddaje požel mnogo kritik zahodnih medijev, je tokrat poskušal obdelati širok spekter političnih vprašanj, a je razprava intelektualca vedno znova pripeljala na judovsko vprašanje, slovenski filozof, ki je sicer velik kritik izraelske politike do Palestine, pa se je ob tem večkrat močno razburil. V nekem trenutku je Assange moral Žižka celo fizično pridržati, pa čeprav je bil Horowitz navzoč zgolj prek prenosnega računalnika.

Kljub različnim pogledom imata oba gosta tudi fotografijo Stalina, na kar je opozoril Assange že v začetku intervjuja. Horowitz je povedal, da ima sliko Stalinove smrti, za tragedije stalinizma pa krivi napako, ki je značilna za utopiste, saj naj ne bi razumeli človeške narave. »Ko pridejo na oblast in se ljudje ne vedejo, kot bi želeli, jih nato začnejo pobijati in tlačiti v gulage,« je povedal Horowitz, ki pravi, da je to tudi razlog, zakaj je danes desničar.

Ko je Žižek obelodanil, da ima tudi sam fotografijo Stalina kot svarilo pred nevarnostjo totalitarizma na levici, pa se je vnel prvi večji prepir. Horowitz je Žižku namreč očital simpatiziranje z vsemi znanimi totalitarizmi na svetu ter podporo Palestincem, ki želijo ubiti Jude, kar je v Horowitzevih očeh najbližja stvar nacizmu danes. Zadnji očitek je Žižka še zlasti podžgal. »Si že bil kdaj na Zahodnem bregu? Izraelci so na Zahodnem bregu povsem varni,« je jezno pojasnjeval Žižek in dodal, da za dejstvo, da Palestinci še nimajo svoje države, ni odgovorna teroristična organizacija Hamas, temveč izraelska politika, ki je Hamasu odprla prostor za nabiranje vpliva.

Žižek je v pogovoru kritiziral tudi ameriško politiko nadzora in opomnil, da bi lahko privedla do iste policijske države zatiranja posameznikovih svoboščin, kot jih je proizvedel sistem v Sovjetski zvezi, Horowitz, ki je sicer velik nasprotnik multikulturalizma, pa je prepričan, da bi morala biti svoboda »urejena«. Kritiziral je sistem evropskih socialnih držav, ki naj bi privedel do trenutnega »evropskega kulturnega zabaviščnega parka«. V primerjavi evropskega in ameriškega modela je na svojo izkušnjo s Švedsko opozoril tudi Assange, ki je povedal, da tudi tam ni vse tako, kot se oglašuje.

Horowitz: Bush ni zavajal z orožjem za množično uničevanje

Horowitz, ki mu mnogi na levici očitajo nekonsistentnost, kar na desnici očitajo Žižku, se je med pogovorom v nekem trenutku precej zapletel in rekel, da je Bush naredil največjo napako, ker ni šel s svojo vojno na Bližnjem vzhodu dovolj daleč, in da ni zavajal o navzočnosti orožja za množično uničevanje v Iraku. Meni tudi, da bi Bush moral napasti celo Sirijo in Iran.

Na Horowitzevo problematično retoriko in prevladujočo retoriko ameriške desnice, ki vse nasprotnike označuje za komuniste, je Žižek opozoril s primerom komunističnih totalitarnih režimov, ki so vsako opozicijo, tudi liberalno in demokratično, označili za fašistično ali vsaj v službi fašistične kontrarevolucije. Horowitz je med pogovorom vztrajal tudi, da je ameriški predsednik Obama komunist, ki so ga vzgajali drugi komunisti, s čimer pa se Žižek nikakor ni mogel strinjati. Sam meni, da se predsednik iz vrst demokratov zgolj pretvarja, da je levičar, Horowitzu pa je očital, da je socialist s človeškim obrazom, kar je po Žižkovem mnenju najnižja vrsta obstoja, »kot žabe, ki se plazijo«.
Prvi del šestindvajsetminutne oddaje je bil predvajan na petstoti dan finančne blokade Wikileaksa, na sporedu pa je vsak torek ob 13.30. Brezplačno je dostopna tudi na spletni strani televizije Russia Today. Za zdaj je bilo posnetih 12 oddaj, uredništvo pa je o seznamu gostov zelo skrivnostno.