Odrska "revija", ki bo do 11. aprila ponudila žanrsko raznovrstnost, saj si bo na njej moč ogledati vse "od intimnih performansov do velikih spektaklov", se bo tokrat stopila tudi z mestom, saj bo dogajanje iz dvoran ušlo še na ulice ter druga zunanja prizorišča. Novosti pa sta še podelitev nagrade za mladega dramatika ter povezovanje s sorodnimi festivali nacionalnih dramatik. "To je nov korak v razvoju in rasti festivala, pa tudi priložnost za boljšo promocijo slovenske dramatike v tujini," je prepričana Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča.

Zgodovina, poetičnost in pobegi

Osem predstav, ki se bodo potegovale za Šeligovo nagrado, namenjeno najboljši uprizoritvi na festivalu - podelila jo bo strokovna žirija, ki jo sestavljajo dramaturginja Tatjana Ažman, kritičarka in publicistka Tanja Lesničar - Pučko ter hrvaški kritik in publicist Igor Ružić -, je iz bazena kar 55 uprizoritev, nastalih po slovenskih besedilih, izluščila gledališka kritičarka Amelia Kraigher. Tem je pripela še pet spremljevalnih predstav in tri uprizoritve, ki so po slovenskih predlogah nastale v tujini, znotraj te mešanice pa bo svojega zmagovalca izbralo še občinstvo. Selektorica, ki je na kup nabrala največje možno število predstav glede na statut festivala, je o smernicah selekcije zapisala: "Ob jasno določenih koordinatah, ki jih festivalu daje že njegovo ime, je bil seveda moj osrednji kriterij pri izbiri programa umetniška celovitost in prepričljivost predstav."

"Uprizoritve, ki sem si jih ogledovala vse leto, so si tako v estetskem kot v žanrskem pogledu zelo različne. Že samo njihove predloge se razpenjajo vse od slovenske dramske klasike prek narodnoprebudne medvojne drame in partizanskih komadov do krstnih izvedb najnovejših gledaliških iger," je še pojasnila Kraigherjeva. Kljub povedanemu pa je pod črto povlekla tri stalnice. Najprej ugotavlja, da se večina izbranih predstav "poglablja v slovensko kulturno, družbeno in politično zgodovino, jo na novo odkriva, prebira, osmišlja in interpretira". Dodaja pa še: "Teme odsevanja preteklosti v sedanjosti ali vračanja trdovratnih nacionalnih stereotipov so v nekaterih primerih obravnavane na izjemno duhovit in ironičen način." Nadalje se izrisuje trend naslanjanja na domačo poezijo ali biografijo slovenskih pesnikov, tretja značilnost pa je izhod iz gledališkega prostora na ulice, v zasebna stanovanja, trge ali celo cerkev.

Močna nihanja kakovosti

Tudi tokrat se bo festival sklenil s podelitvijo Grumove nagrade za najboljše novo dramsko besedilo leta. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo dramaturginja Diana Koloini, ki je prevzela vlogo predsednice, režiser Alen Jelen, dramaturginja Martina Mrhar, igralka Vesna Pernarčič in dramaturg Tomaž Toporišič, je med 42 besedili že izbrala pet nominirancev. Po besedah predsednice žirije je bilo med besedili, prispelimi na natečaj, opaziti močna nihanja na kakovostni ravni.

"Pri izboru nominiranih besedil smo si prizadevali upoštevati raznovrstnost in opozoriti na zanimivost novih pristopov. Obenem pa smo vendar vztrajali, naj bo izpostavljeno besedilo dovolj kakovostno, celovito in kompleksno, da zmore zagotoviti polno doživetje in potencialno pritegniti misel na uprizoritev. Pri premnogih predloženih igrah smo namreč zasledili zanimive nastavke, ki pa jih avtorji niso uspeli razviti v zadovoljivo celoto," pojasnjuje Koloinijeva.

Ko skuša nabrati vtise o celotni beri tekstov, ki so prispeli na razpis, pa zatrdi: "Ob presojanju besedil smo se člani žirije strinjali, da so se v slovenski dramatiki v zadnjih nekaj letih razvili novi, tudi inovativni načini pisave in oblikovanja snovi. Predložena besedila so zelo raznovrstna, zlasti v formalnem oziroma tehno-poetskem smislu, pojavljajo pa se tudi nove tematike." Svojo analizo pa povleče še na področje forme: "Poleg že znanih dramskih oblik, med katerimi imata še vedno pomembno mesto poetična drama in realistično oblikovana podoba sveta, so tu tudi besedila, zaznamovana s principi postdramskega gledališča in novih uprizoritvenih načinov, pojavljajo se dokumentarni pristopi in najrazličnejši tipi montaž, pa tudi povsem eksperimentalni posegi." Sogovornica sklene, da vse omenjeno kaže, da "dramatika na Slovenskem osvaja nove postopke in cilja na nove načine uprizarjanja, obenem pa vendar razvija tudi tradicionalnejše oblike".

Žal pa je moč ugotoviti, da se tudi ob različno sestavljenih žirijah in anonimnosti tekstopiscev med nominiranci pojavljajo bolj ali manj ista imena, ki pa so razvila nove dimenzije svoje pisave. Toda predsednica žirije ob tem podatku ne zganja preplaha, saj meni, da je pisanje drame izjemno zahteven ustvarjalni podvig, ki so mu običajno kos predvsem avtorji z daljšim ustvarjalnim stažem.

Ob spremljavi različnih dogodkov

Znotraj spremljevalnega programa pomembno mesto zasedajo delavnice dramskega pisanja, ki v različnih oblikah potekajo že od leta 2004. Ob koncu prihodnjega tedna bosta dva dneva rezervirana za predstavitev tekstov Grumovih nominirancev ter njihov kritiški pretres. Prezreti pa ne gre denimo tudi Mednarodnega srečanja festivalov nacionalnih dramatik, okrogle mize Robovi slovenske dramatike ali predstavitev knjig iz zbirke Grumovi nagrajenci.

Že nocoj bodo podeljene tudi nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Letos so Andreju Nahtigalu namenili igralsko priznanje za življenjsko delo, Nini Rakovec in Vesni Pernarčič priznanji za igralske dosežke v letu 2011, Marinki Poštrak priznanje za življenjsko delo na področju dramaturgije ter Tatjani Ažman priznanje za dramaturške prispevke v lanskem letu.