Ne glede na šibko zdravje, ki mu je januarja onemogočilo pot na razstavo lastnih del v Madrid, je Tapies ustvarjal skoraj do zadnjega. Španija je z njegovo smrtjo izgubila enega od najprepoznavnejših slikarjev iz obdobja po drugi svetovni vojni, saj so bila Tapiesova dela razstavljena v številnih muzejih po svetu. S slikarstvom se je Tapies, ki je bil samouk, začel ukvarjati leta 1945, potem ko je pustil študij prava v Barceloni.
V zgodnjem obdobju so ga navdihovali sodobniki kot so Švicar Paul Klee, rojaka Joan Miro in Pablo Picasso ter Francoz Jean Dubuffet. Nekatere od njih je poznal tudi osebno. Hladnejši odnos je imel do del španskega slikarja Salvadorja Dalija in nekaterih drugih nadrealistov. "Slikarji, kot je on, slikajo kot šolarji," je nekoč opisal Dalijevo umetnost.
Politično orodje
Tudi do obdobja v svojem ustvarjanju, ko so ga navdihovali nadrealisti in dadaisti, se je kasneje odzival zadržano. "Ta vpliv ni bil preveč ugoden, ker me je oropal spontanosti," je pojasnil. Slikarstvo je bilo za Tapiesa tudi politično orodje. V času diktature Francisca Franca med leti 1939 in 1975 je s svojim delom izražal upor proti slednji, zaradi česar so ga leta 1966 celo aretirali.
Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim nagrado princa Asturije, ki velja za špansko različico Nobelove nagrade. Pred dvema letoma mu je španski kralj podelil tudi plemiški naziv grofa za "prispevek k razvoju plastičnih umetnosti v Španiji in po svetu," še poroča dpa.
