Predstava sledi delavki v tovarni igrač, ki uro za uro, dan za dnem dela za tekočim trakom, in ni si težko predstavljati, da je njen vsakdan tudi sicer enako (ne)razburljiv kot delo v tovarni. Vse pa se spremeni, ko v mesto pride cirkus in postavi njen svet na glavo. Junakinja se tako čez noč spremeni, preobleče se v klovneso, namesto serijsko izdelane igrače (ta se posmehuje vsem njenim poskusom "drugačnosti") pa izdela "čudno" igračo, ki v vsakem trenutku najde razlog za dobro voljo in veselje.
Kot namiguje že sam naslov, ki se poigrava s sloganom "vsi drugačni, vsi enakopravni", je namen predstave spodbujanje strpnosti, kar pa se skozi zgodbo razkrije neprisiljeno in predvsem brez motečega pedagoškega momenta. Avtorica si je postavitev zamislila brez dialoga, vse, kar mora biti povedano, pa na odru poda skozi igro, animacijo in mimiko, ki so - tako kot smo pri njej že navajeni - dodelane in prepričljive. V igrano-lutkovno predstavo je Maja Kunšič vpletla tudi cirkuške elemente, pri čemer ji je pomagala Natalija Sultanova, s katero sta ustvarili nekaj zabavnih, klovnovsko obarvanih scen. Glede na to, da v predstavi ni dialoga, atmosfero vseskozi soustvarja in poudarja primerna glasba, katere avtor je Tomaž Grom, likovno zasnovo predstave pa sta zasnovala Iztok Bobić in Zoran Srdić, ki sta se odločila za preprosto in funkcionalno sceno ter kombinacijo mimične in trik lutke.
Maja Kunšič je s svojim avtorskim prvencem oblikovala duhovito in nezapleteno postavitev, ki otrokom približa pomembnost tolerance in sprejemanja drugačnosti. S predstavo, ki je namenjena otrokom od 3. leta starosti naprej, je avtorici (tudi po odzivih in spontanih komentarjih mlade publike sodeč) uspelo nasmejati gledalce, obenem pa jim je na nevsiljiv način ponudila material za pogovor in razmislek.
