Zbornik Kerševana, enega od pionirjev študija sociologije v Sloveniji, ki se je posvečal predvsem sociologiji religije, vsebuje tekste, nastale med 60. in 90. leti minulega stoletja. Objavljeni so bili v različnih revijah za družbena in kulturna vprašanja ter v znanstvenih publikacijah, ne pa še v knjižni izdaji.

V zborniku bo bralec našel dve vrsti člankov. Osem člankov pokriva širša vprašanja družbe, 11 člankov pa obravnava vprašanja religije. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Kerševan, vsi članki s teoretsko težo in usmeritvijo razvijajo temelje socioloških, religijskih in marksističnih konceptov.

Avtor se je omejil na socialistično obdobje, ki je po njegovem mnenju že dovolj oddaljeno za študijsko, distancirano preučevanje, obenem pa se boji, da je prav zaradi oddaljenosti to obdobje zasuto s floskulami, stereotipi in obsodbami. Prav zato se mu zdi delo primerno, saj kaže dejanske razprave, dileme in rešitve, ki so se pojavljale v tistem času.

"Socializem je bil za našo generacijo danost, za katero se nismo odločali. Bil je tu - kot izziv in privilegij," je dejal Kerševan. "Verjeli smo, da živimo v družbi, ki si želi nekaj novega; v družbi, v kateri bo več svobode, bratstva in enakosti, čeprav se je potem izkazalo, da smo ponekod daleč od teh idealov," je še menil.

Vprašanja religije po njegovih besedah še vedno obstajajo, le da jih drugače postavljajo, kar pa ne pomeni, da ne terjajo odgovorov. Prav tako, kot je poudaril, obstajajo odprta vprašanja družbenih bojev, razredov in izkoriščanja.

Po besedah profesorice na Fakulteti za družbene vede Joganove delo ponuja spoznanje slovenskega razvoja sociologije in družbe v drugi polovici 20. stoletja. Po njenem mnenju ga odlikuje integralni celostni pristop, vključevanje zgodovinske dinamike, avtorjeva umirjenost v razpravah, razkrivanje in zavračanje redukcionističnih teorij, razkrivanje konceptov za prihodnost, intelektualna poštenost ter odlična jezikovna kultura.

Potočnik, ki na Teološki fakulteti predava sociologijo religije, je Kerševana označil za človeka dialoga, družbeno angažiranega sociologa in velikega raziskovalca. S svojim delovanjem ni ostajal le v znanstveni sferi, pač pa se je udejstvoval tudi v javnih razprav, v katerih je vedno prispeval strokovni pogled.

"Za mnoge teologe je bil pravi izzivalec, seveda v luči dialoških načel, sam pa pri njem cenim predvsem izvirna stališča, ki jih je prestavlja tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru," je sklenil Potočnik.