Eco je v romanesknem prvencu Ime rože z napeto zgodbo o umoru v nekem samostanu v 14. stoletju ustvaril prepričljiv dokument o relativnosti resnice in različnih perspektivah spoznavnega procesa. Roman, ki je preveden tudi v slovenščino, je bil prodan v več milijonih izvodov, po njem pa je bil leta 1986 posnet film v režiji Jean-Jacquesa Annauda s Seanom Conneryjem v glavni vlogi.

Sledilo je še pet romanov, nazadnje je leta 2010 izšel roman "Il cimitero di Praga" (Pokopališče v Pragi), v katerem se Eco loteva antisemitizma in usodnih teorij zarote. Poleg omenjenih dveh je napisal še romane Foucaultovo nihalo, Baudolino, Otok prejšnjega dne in Skrivnostni plamen kraljice Loane. Vsi so prevedeni tudi v slovenščino.

Eco, katerega pisanje zaznamuje prefinjeno mešanje realnega in domišljije, velja za velikana svetovne književnosti, pisatelja, ki mu manjka le še Nobelova nagrada, piše nemška tiskovna agencija dpa. O čem trenutno piše, Eco vedno ohranja v tajnosti. "Za izjave tudi v času okrog svojega rojstnega dne ne bo na razpolago", je prošnjo dpa zavrnila njegova založba.

Čeprav je zaslovel z romani, pa sebe Eco vidi predvsem kot znanstvenika. Kar se tiče romanopisja, sam sebe, kot je zapisal, razume predvsem kot "amaterja". Eco, ki je literarno kariero začel pri 50 letih, sicer sebe vidi kot "dokaj mladega in zagotovo obetajočega romanopisca". Sam je dejal, da upa, da bo v prihodnjih desetletjih napisal še veliko romanov. Sicer pa Eco s svojimi romani bralca ne želi zabavati, ampak izzvati. Sebe ne prišteva k "slabim pisateljem, ki zatrjujejo, da pišejo le zase", še piše dpa.

Kot filozof se je Eco sprva ukvarjal z estetiko, pozneje pa s komunikacijo in z znakovno strukturo umetniškega dela. Med njegovimi deli o aktualnih filozofsko-teoloških vprašanjih velja omeniti "Opera aperta" (Odprto delo, 1962), "La struttura assente... (Definicija umetnosti, 1968), "A Theory of Semiotics" (Teorija semiotike, 1976) in "I limiti della interpretazione" (Meje interpretacije, 1990).

V slovenščino imamo med drugim prevedeno delo Vrtinec seznamov, v kateri se Eco posveča tistim območjem v umetnosti, ki jih zaznamuje naštevanje, seštevanje, dodajanje, zbiranje in kopičenje elementov. Knjiga je izšla pri založbi Modrijan. Prav tako pri založbi Modrijan sta izšli tudi knjigi Zgodovina lepote, za katero je uvod in posamezna poglavja napisal Eco, ostala pa poglavja Girolamo de Michele, in Ecova knjiga Zgodovina grdega.

Pri založbi Učila International pa je izšla knjiga O literaturi. V njej je zbranih devet razprav, ki jih je Eco napisal ob različnih priložnostih. V njih obravnava probleme, povezane z literaturo, njenim ustvarjanjem in učinkovanjem. Pri tem se osredotoča na tiste velikane svetovne književnosti, ki so ga najbolj zaznamovali: Dante, Nerval, Borges

Umberto Eco se rodil leta 1932 v mestu Alessandria v italijanski deželi Piemont. Leta 1954 je končal študij filozofije in se začel ukvarjati z novinarstvom. Leta 1961 je pomagal pri ustanovitvi časopisa Marcatre, med letoma 1966 in 1969 je bil profesor vizualnih komunikacij v Firencah, leta 1971 pa je postal profesor semiotike na univerzi v Bologni.