V nekaj primerih gre tudi za kombinacijo bakroreza in jedkanice, jedkanice pa so zelo redke, saj je bilo to obdobje, ko se je ta grafična tehnika šele začela uveljavljati, je na današnji novinarski konferenci povedala Blaženka First, ki je razstavo pripravila skupaj z Darijo Mavrič Čeh.

Kot je poudarila, je manieristična grafika med gradivom, ki ga hranijo v grafičnem kabinetu Narodnega muzeja, najsijajnejša, najkvalitetnejša in tudi številčno najobsežnejša. Šteje okrog 1000 eksponatov, ki so dela elitnih bakrorezcev, katerih dela hranijo tudi najuglednejši svetovni muzeji.

Gradivo je, kot je poudarila, tudi dokaj dobro raziskano v odnosu do manierističnega slikarstva na Slovenskem, saj je bila prav grafika medij, ki je iz velikih evropskih umetnostnih prestolnic v ta likovni prostor prenašal nove vzore in vzorce.

Manierizem: Eden izmed najbolj "nenavadnih, bizarnih in ekstravagantnih" slogov

Manierizem je označila kot med evropskimi likovnimi slogi enega najbolj "nenavadnih, bizarnih in ekstravagantnih", na Slovenskem pa kot "eno manj znanih epizod v zgodovini likovne umetnosti". To je slog, ki je zaznamoval čas od pozne renesanse do zgodnjega baroka in ki se je zavestno upiral renesančni umetnosti, klasičnim principom ustvarjanja, klasični lepoti, uravnoteženim proporcem ter skladnosti v podajanju figuralike in prostorov.

Manierizem je red in harmonijo zamenjal za nemir in tesnobo, uravnoteženi proporci so se umaknili perspektivičnim in anatomskim deformacijam. Ustvarjalci so zavestno zavračali zunanji svet zaznavnih oblik in navdih jemali iz kraljestva notranjih idej - vira dekadentnih pogledov na lepoto, ki se zrcali v pretanjeni eleganci, izumetničenosti, ekstravaganci in milini.

Med eksponati, ti so nastali v zrelem 16. in zgodnjem 17. stoletju, je Firstova izpostavila upodobitev Fortune. Pri pripravah na razstavo se je namreč izkazala za izjemno dragoceno, saj je verjetno edini preživeli primerek tega vrhunskega dela. Rafinirano predstavljen ženski akt ekstravagantne lepote in izbrušene kakovosti s konca 16. stoletja sodi v vrh tedanje grafične ustvarjalnosti. Razstava bo odprta do 12. februarja 2012.

Razstava je opremljena tudi z virtualnim video vodnikom

Manieristični odtisi, ki jih hrani grafični kabinet Narodnega muzeja, so nastali v tedaj vodilnih kulturnih centrih - Rimu, Benetkah, Antwerpnu, Haarlemu, Pragi, Münchnu. Manieristični val, ki so ga pred letom 1600 povzročili slogovni vetrovi iz različnih delov Evrope, je na prelomu stoletja prav zaradi grafičnega medija zajel in poenotil ves likovni prostor stare celine.

Razstavo so opremili tudi z virtualnim video vodnikom, do katerega je mogoče dostopati s pametnim mobilnim telefonom ali tabličnim računalnikom. Pod posameznimi grafikami bo mogoče prebrati QR kodo, ki bo obiskovalca pripeljala do video posnetka s strokovno razlago.