Kako je sploh nastala ideja za gledališki projekt, ki bo uprizoril Šalamunovo poezijo?
Ta zamisel se je oblikovala že dolgo časa nazaj in je zelo intimne narave. V osemdesetih letih, v času mojega študija na filozofski fakulteti v Zagrebu, je namreč Tomaž Šalamun veljal za zvezdo, ki bi jo lahko primerjali z Bobom Dylanom. Šalamun je bil takrat simbol Ljubljane, nekega svobodnega sveta in tiste umetnosti, za katero si je prizadevala moja generacija. Bil je popolnoma odprt - in to v vsakem pomenu besede, liberalen, emancipiran. In tudi eden redkih umetnikov, ki je govoril o telesu, spolnosti, svobodi, lepoti divjih živali. Prek njegovih slik smo tudi Ljubljano doživljali kot mesto, ki je podobno Manhattnu. Potem pa sem še sam prišel v Ljubljano, začel tukaj delati in po dolgem času sem ugotovil, da v Ljubljani, v kateri zdaj živim, mojega Tomaža Šalamuna ni. Seveda je priznan v literarnem smislu, a je odsoten iz stvarnega življenja. Ima priznanja, a je obenem postavljen v geto literature. Zame je on simbol in zato ga parafraziram: "Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana." Njegova Ljubljana je svetovna Ljubljana, metropola, prestolnica, epicenter, ne pa majhno glavno mestece na zemljepisni karti Evrope.
Zakaj ste poklon Šalamunu navezali na Križevniško ulico?
V Mini teatru smo se odločili, da bomo naredili drugačno sezono; ne bomo le oblikovali nekaj produkcijskih projektov, s katerimi bi se umestili v gledališko ponudbo, temveč bomo poskusili živeti z mestom. In to ne tako, da bi spremljali mestni ritem; hočemo, da bi bil naš utrip hitrejši, da bi naredil mesto bolj sveže in razburljivo, da bo odprl nove prostore svobode, domišljije, pesništva - za kar je vedno premalo prostora. Hoteli bi, da tako Mini teater kot naša Križevniška ulica zaživita kot umetniška četrt, zato smo si tudi ta dogodek zamislili kot enkratni performans po vsej ulici.
Kje natanko boste izvedli performanse?
Začeli bomo na trgu Francoske revolucije, v cerkvi Marije Pomočnice v Križankah, nato pa na Peklenskem dvorišču, pa v različnih vežah in atrijih v naši ulici, v pubu Pod Skalco, fotografski galeriji Photon, galeriji Squat. To bo nekakšno vodeno potovanje po Šalamunovi poeziji - od Pokra pa do sodobnih besedil.
Kako ste izbrali pesmi?
Ključen je bil izbor igralcev, ki je nato pogojeval tako izbiro prostorov kot poezije. Z vsemi nastopajočimi smo že sodelovali in se dobro poznamo, tako da je to skupni hommage vsega Mini teatra Tomažu Šalamunu.
Toda na dogodkih se ne bo samo bralo.
Ne, in to je ključna značilnost našega projekta. Glede na to, da smo gledališče, smo na vsak način hoteli razširiti medij branja poezije. Vse, kar bomo predstavili, so performansi. Tudi s tem se navezujemo na Šalamunovo tradicijo, saj je začel svoje delovanje kot performer in je bil močno povezan z likovno prakso. V samem Mini teatru bomo imeli na primer ljubezenski prizor z Radkom Poličem in Ano Karić, v katerega smo stopili različne pesmi. Olga Kacjan bo predstavila Šalamunovo poezijo za otroke, Niko Goršič pa bo rekonstruiral performans iz obdobja skupine OHO. Raul Fernandez iz Salvadorja bo naredil transvestitski prizor v španščini. Od Marka Mandića verjetno pričakujete kakšen radikalnejši pristop, vendar smo zadevo obrnili in bo izvedel Šalamunove pravljice. Marko Cindrić, igralec, ki je končal igralsko akademijo v Oxfordu, bo v angleščini ustvaril kolaž Šalamunove angažirane poezije. Francoski par, Laurent Sauvage in Marine de Missol, bo pripravil Šalamunovo protivojno poezijo. Lukas Zuschlag bo plesal in govoril Šalamunovo poezijo v nemščini, Ditka Haberl in Stipe Kostanić pa bosta ob spremljavi orkestra pela in prebirala pesmi.
Ali ste pri oblikovanju projekta sodelovali tudi s samim pesnikom, torej Tomažem Šalamunom?
Seveda, saj smo ga morali najprej zaprositi za dovoljenje, ali sploh lahko uporabimo njegovo poezijo. Sodelovanje je bilo odlično in se nadaljuje, s Tonetom Stojkom bomo posneli tudi videoinstalaciji pogovora s Tomažem Šalamunom in branja naslovne pesmi tega projekta, ki ga bo izvedel Robert Waltl, ki ravno tako nastopa v performansu. Jeseni pa bo na zagrebški filozofski fakulteti simpozij ob Šalamunovi sedemdesetletnici (simpozij bo istočasno v Kopru, Zagrebu in Ljubljani, op. p.) in bomo tudi tam izvedli del današnjega performansa.
