Leta 1976 so Esmo Redžepovo imenovali za kraljico vseh Romov, leta 2002 pa so ji v Moskvi podelili časten naziv Romska pevka stoletja in istega leta je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Na koncertu izrazito čustvenega romskega melosa se bomo lahko prepustili Esminim najlepšim melodijam, kot so »Čaje šukarije«, »Nasvali so uljum«, »Ciganka je malena«, »Zapej Makedonijo« in drugim.

Glasbena pot

Esma Redžepova se je rodila 8. 8. 1943 v Skopju, kjer je tudi odraščala v romsko-muslimansko-židovski družini in med mnogimi dobronamernimi sosedi, ki so uživali ob njenem petju. Njen talent za glasbo, ples in igro jo je ponesel na oder že zelo zgodaj. Zaslovela je že pri 11 letih, ko je igrala vodilno vlogo v šolski glasbeni predstavi. Že takrat skoraj da ni bilo poroke, na kateri ne bi bila Esma glavna gostja. Mala, energična, lepa deklica v tradicionalnih romskih oblačilih je hitro postala atrakcija. Oziroma, z njenimi besedami: »Moja mladost, moja drznost, moja strastna želja po potrditvi, moja goreča ljubezen do petja in pesmi same - pesmi vzhoda, ki poženejo kri po žilah - vse to mi je hitro prineslo priljubljenost.«

Pri 11-ih je zmagala na velikem radijskem tekmovanju novih talentov, kjer jo je odkril slavni glasbenik, skladatelj in voditelj glasbene skupine Stevo Teodosievski. Deklici in njenemu očetu je obljubil bleščečo kariero, opozoril pa ju je tudi na potrebno disciplino in trdo delo. Dobil je dovoljenje, da vzame Esmo s seboj v Beograd. Esma se spominja: »Že naslednjo soboto in nedeljo sem se odpravila na mojo prvo pravo profesionalno turnejo kot gostja.« To je bil začetek skoraj pravljične kariere. Stevo in Esma sta postala ena najbolj priljubljenih in uspešnih izvajalcev na celotnem Balkanu. Esmina kariera je bila – in še vedno je – enostavno čudovita. »Leta 1961 sem se prvič pojavila na televiziji - bila je beograjska TV-postaja. Sledila je prva turneja po tujini - v bolgarski prestolnici Sofiji, kjer so nas prvič videli in ob koncu začeli pozdravljati »Esma'...« Podoben uspeh je sledil v Berlinu, na Dunaju, v pariški Olympiji, v Avstraliji, Indiji in ZDA. Ni konca sveta, kjer ne bi slišali tega strastnega glasu.

Nastopala je tudi v filmih

Pojavila se je tudi v filmih. Deklica, ki je oboževala film in verjela, da je vse na platnu resnična pravljica, se je sama znašla na njem; v »Krst Rakoc«, nato v filmu Veljka Bulajiča »Skopje 63«, kjer je pela »Hajri mathe« v črni tančici. V filmu »Zapej, Makedonijo«, je bila v nekaterih prizorih prisotna vsa njena družina. Vsa ta leta je živela pri Stevu in njegovi materi, nazadnje pa sta se tudi poročila. Poroka je bila pravljična - spoštovali so makedonsko tradicijo in slavje je trajalo kar sedem dni. Sledile so turneje in številna priznanja. Gostovala je v vseh evropskih državah, v Aziji je prepotovala vse od Rusije, Irana, Indije in vse do Japonske. Letno je Esma imela tudi več kot 400 nastopov in zato pravi: »Nekoč sem bila kot kakšna kino predstava. Ob sobotah in nedeljah sem pogosto pela na matineji, na popoldanski predstavi, potem pa še zvečer.«

Steve in esma redžepova sta posvojila 47 otrok

Biografija Steva in Esme je polna fotografij s svetovnimi politiki in zvezdami mednarodnih razsežnosti. Skupaj sta posvojila nič manj kot 47 sirot in pouličnih otrok ter vse glasbeno izobrazila. Po Stevovi smrti leta 1997 je bila Esma tako obupana, da nekaj časa ni javno nastopala. Hišo v Beogradu je prodala in se vrnila v Skopje. Posvetila se je otrokom in domu, nazadnje pa je le nadaljevala svojo kariero brez pokojnega moža. Leta 1966 je bila proglašena za svetovno kraljico romske glasbe. Za MTV je posnela 8 ur video materiala, njen album »Queen of the Gypsies« pa je bil izbran med 20 najboljših albumov »world music« glasbe.

Danes Esma živi v Skopju v svoji palači, ki jo je uredila v »dom dobrodelnosti in muzej glasbe« in katero namerava zapustiti naslednjim generacijam. In kako romska kraljica ohranja svoje zdravje in čaroben glas? »Nikoli v življenju nisem pila alkohola niti kave in ne kadim. Kadar sem v Makedoniji pijem izključno kozje mleko, vsak dan 7,5 dl. Odlično je, ker ne redi, ima polno kalcija in je zelo zdravo za organizem.«

Esma je vedno našla čas za številne humanitarne projekte

Znano je, da je bil Esmin duhovni učitelj Sai Baba, katerega je večkrat obiskala ob potovanjih po Indiji. Nekoč je ob najavi pesmi »Zašto si me majko rodila«, rekla: »Goli smo rojeni in goli bomo umrli. Spoštujmo z mirom Zemljo, na kateri živimo in pozabimo na vse meje.« Meje so nekaj, kar Esma res ne mara: »Vidim nekoga, ki nekje stoji in pravi »to je moje«, a ni, prav od nikogar ni! Ta Zemljina krogla ni od nikogar! Samo gostje smo na njej.«

Esma pa je vedno našla čas in energijo še za številne humanitarne projekte, katerim je popoloma predana. Vsako leto koncertira širom sveta in zbira denar za projekte za otroke, za njihovo izobraževanje in predvsem za normalno in dostojno življenje. Nikoli ni trkala na vrata inštitucij in prosila za denar ali pomoč, označena je za drugo Mati Terezo, ki sama skrbi za dobrobit vseh in je tako velika pomoč celotni skupnosti. Za dosežke v kulturi v Jugoslaviji in v svetu je prejela zlat in srebrni medaljon od Josipa Broza Tita ter števile agrade UNICEF-a za projekte za otroke. Podpira svetovno romsko organizacijo, makedonsko in svetovno LIONS organizacijo, od leta 1995 sponzorira Zvezo romskih žensk, ki se imenuje »Esma« in petdeset drugih neprofitih humanitarnih organizacij na področju kulture, umetnosti, odra in ženskih organizacij na ozemlju Makedonije in balkanskih dežel. Podpira mir, človečnost, strpnost, brez etničnih, verskih in rasnih razlik. Zaradi njene predanosti humanitarnim dejavnostim je bila imenovana za ambasadorko Združenih narodov za begunce, leta 2002 pa je bila nominirana tudi za Nobelovo nagrado za mir.

Lani ji je sodišče prisodilo odškodnino v višini 26 tisoč evrov, ker je Sasha Cohen Baron v filmu Borat brez njene privolitve uporabil njeno pesem »Čaje šukarije«.

Redžepova je bila večkrat nagrajena za svoje delo

Poleg številnih priznanj in nagrad za njeno delo, je prejšnji teden, na svetovni dan Romov, od makedonskega predsednika Đorđe Ivanova prejela odlikovaje za hrabrost. Predsednik je med drugim o njej povedal: »Esma je med vodilnimi ljudmi, ki pomagajo k izboljšanju ekonomskega in socialega položaja romov. S svojo pristno originalnostjo in perfektnim izvajanjem glasbe, ščiti makedosko in romsko glasbo v svetu in je priznano mednarodno ime.«

Cvetličarna bo torej 14. maja 2010 gostila Esmo Redžepovo, ki nam bo s svojim čarobnim glasom odpela melodije balkanskih gora in tako brez dvoma ustvarila popolno vzdušje tudi za after party.