Hermann (rojen leta 1938) se je začel ukvarjati s stripom razmeroma pozno; najprej se je posvečal arhitekturi in notranjemu oblikovanju, šele srečanje z bodočim svakom in hkrati urednikom revije Spirou pa ga je spodbudilo, da je usmeril svoj risarski talent in znanje v stripovski medij. V 60. letih je krajše stripe najprej objavljal v različnih belgijskih in francoskih revijah ter časopisih, prvi stripovski serial Bernard Prince pa je ustvaril leta 1966 v sodelovanju s scenaristom Michelom Regnierom, bolj znanim s psevdonimom Greg. Sledil je zgodovinsko obarvan serial Jugurtha, ki sta ga leta 1967 zastavila z Jean-Lucom Vernalom, dve leti kasneje pa sta z Gregom zasnovala tudi prvi del realističnega vesternovskega seriala Comanche, ki ga mnogi štejejo med najboljše v tem žanru.
Jeremiah, kultna uspešnica
Po desetletju ustvarjanja omenjenih serialov se je Hermann naveličal risanja po predlogah drugih avtorjev in leta 1977 ustvaril prvi samostojni serial Jeremiah, ki je postal njegov najuspešnejši strip in sčasoma tudi pravi svetovni fenomen. Ostra postapokaliptična zgodba je postavljena v opustošene ZDA in spremlja osirotelega najstnika Jeremiaha ter njegovega zaščitnika Kurdyja. V bivši Jugoslaviji je začel strip že leta 1979 izhajati na straneh sarajevskega Strip Arta, predvsem po zaslugi urednika Ervina Rustemagića, ki je sredi 80. let postal tudi Hermannov založnik. Jeremiah spada z več milijoni prodanih izvodov in prevodi v 25 jezikov med najuspešnejše realistične stripovske seriale katerega koli evropskega avtorja, kljub temu pa se mu je uspeh v ZDA vedno izmikal. Prav želja, da bi serial popularizirali tudi v ZDA, je bila eden izmed razlogov, da sta se Rustemagić in Hermann odločila prodati pravice televizijski mreži Showtime. Televizijska serija je bila sicer dokaj uspešna, vendar pa je povsem razočarala oboževalce stripa, saj so si snovalci dovolili precejšnje posege v avtorsko integriteto stripa. Kljub temu ostaja Jeremiah eden najbolj vplivnih stripov tovrstnega žanra, ki še vedno navdušuje bralce ter navdihuje tako stripovske ustvarjalce kot ustvarjalce v drugih medijih. Najbrž najbolj znana primera popularne kulture, ki ju je vsaj delno navdihnil ta serial, sta film Pobesneli Max avstralskega režiserja Georga Millerja, ter odlični animirani film Sky Blue korejskega režiserja Kim Moon-saenga.
Strip kot izraz gneva
Hermann je do danes ustvaril že 27 albumov seriala, ob tem pa se izmenično posveča tudi posameznim stripovskim albumom. Eden izmed slednjih je tudi album Sarajevo tango, ki ga je, kot pravi, ustvaril iz občutka gneva in nemoči ob spremljanju dogajanja med vojno v BiH. Čeprav so nekateri v stripu videli komercializacijo človeškega trpljenja in nesreče, pa je večina kritikov v stripu prepoznala ostro kritiko na račun političnih mahinacij mednarodne politike in nezainteresiranosti Zahoda ter slabo načrtovanih operacij Združenih narodov. Hermann je povedal, da je bil razlog, ki ga je gnal k ustvarjanju tega stripa, prav dejstvo, da je večina sveta le nemo opazovala dogajanje v Bosni, in dodal: "Vem, da s tem stripom ne morem ničesar spremeniti. Vem tudi, da bodo ljudje, ki delajo strahotne stvari, vedno obstajali, vendar pa tisti, ki zgolj nemo stojijo ob strani in se strahot niti ne trudijo preprečiti, niso dosti boljši. In zato, samo zato, sem ustvaril Sarajevo tango." Strip je izšel leta 1995, avtor pa ga je posvetil Karimu Zaimoviću, bosanskemu novinarju in publicistu ter velikemu poznavalcu in ljubitelju stripov, ki ga je malo pred izidom stripa ubila srbska granata.
