Roberto Saviano (1979) je Gomoro leta 2006 izdal pri založbi Mondadori. Sam vsekakor ni pričakoval, da bo knjigo in nenazadnje njega samega doletela naslednja usoda: Gomora je postala mednarodna uspešnica, avtorja pa vsled številnih smrtnih groženj dan in noč spremljajo osebni stražarji.

Širokova, dopisnica RTV Slovenija iz Italije, ki se med drugim že 15 let novinarsko posveča italijanski mafiji, je opozorila na dva razloga, ki sta botrovala k temu, da je Gomora v prvi vrsti močno nagovorila italijanske bralce: knjiga je zelo dobro napisana, nemara še bolj bistven podatek pa je, da se o kampanjski camorri v nasprotju s sicilijansko mafijo ni vedelo dosti.

Kaj je zmotilo camorro? Ne, da se je o njej pisalo, je povedala Širokova, temveč da je knjiga Gomora prestopila meje, da ni bila več interpretirana kot lokalna kriminalna združba. Saviano namreč v 11 poglavjih s številnimi informacijami razkrinkava posle camorre, ki sežejo od preprodaje drog, trgovanja z orožjem, prostitucije do gradbeništva. Camorra deluje mednarodno, je evropski problem, toda v Evropi so njeni posli največkrat legalni.

Na preplet legalnega in kriminalnega delovanja camorre je opozoril tudi prevajalec knjige Vasja Bratina. Meja med legalnim in nelegalnim je v njihovem svetu zabrisana, sami se imajo za poslovneže, delujoče v različnih gospodarskih panogah.

Čeprav je Gomora hibrid med leposlovjem in raziskovalnim novinarstvom, Saviano v njej v prvi osebi opisuje resnične dogodke, ki bralca, tako Bratina, "ne pustijo neprizadetega". Saviano priča, "kako nizko se človek lahko spusti v svojem pohlepu".

V Kampanji, v Neaplju lahko po besedah Širokove s camorro sodeluješ, lahko se pretvarjaš, da je ne opaziš, lahko se tudi upreš. Najpogostejši "upor" je odhod, neposredno soočenje s klani, za katerega se je odločil Saviano, je redko in ima posledice.

Bratina zagovarja mnenje, da pisatelj, ki je končal študij filozofije, ni natančno vedel, v kaj se spušča, čeprav je še pred izidom knjige kot novinar sledil camorri in že takrat prejemal številne grožnje. Zdaj, ko je knjiga prevedena v več kot 33 državah, ko so po njej posneli istoimenski film in ko je našla pot tudi na gledališki oder, se je življenje za Saviana spremenilo v nočno moro.

Nenehno se seli, brez osebnih stražarjev - trenutno ima štiri - ne more nikamor, a se ne da. Še vedno sledi delovanju camorre, jo izziva, kajti če bi utihnil, bi camorristi dosegli svoj namen. Širokova je njegovo stanje opisala kot veliko jezo, medtem ko je sama vedno znova osupla, ko pomisli, da je to Italija, "ne neka Kolumbija", da gre za ustanovno članico EU in eno od sedmih najbolj razvitih industrijskih držav. Toda ta država nima pod oblastjo tretjine svojega ozemlja, tam vlada kriminal.