Za gojenje danes ne ravno razširjene kulture, ki je sicer vsestransko uporabna, se je odločil iz raziskovalnih razlogov. O tem je namreč kasneje napisal diplomsko nalogo, za katero je prejel celo Prešernovo nagrado. Konopljo je zasadil tudi zaradi tamkajšnjega turističnega društva, ki je hotelo na prireditvi Büjraški dnevi spomniti na pridelavo v Prekmurju nekoč pogoste industrijske konoplje. Rengeu se je takšna odločitev kmalu maščevala. Še pred koncem poletja so se pri njem oglasili policisti in mu konopljo poželi, čeprav je mamilo uradno samo indijska konoplja, ki se od industrijske razlikuje po vsebnosti THC, nato pa ga je čakala za pravno državo neverjetno dolga, trnova pot po sodiščih. Ta se je po 13 letih negotovosti končala šele pred kratkim.

Uničili razvoj uspešne industrije

Pred dobrim mesecem je višje sodišče v Mariboru danes 37-letnega Dejana Rengea, diplomiranega inženirja agronomije, dokončno oprostilo obtožbe o neupravičeni proizvodnji in prometu z mamili. S tem je zadeva pravnomočno zaključena, čeprav dolgo ni kazalo, da se bo prekmurski eksperimentator uspel rešiti obtožb. Okrožno sodišče v Murski Soboti ga je namreč pred tem zaradi iste zadeve kar dvakrat spoznalo za krivega, a je višje sodišče obe sodbi razveljavilo in ju vrnilo v ponovno sojenje. Šele v tretje je soboško sodišče Rengea oprostilo, zaradi pritožbe tožilstva pa so morali o zadevi še enkrat odločati mariborski višji sodniki. Tokrat so prvostopenjskemu sodišču pritrdili in s tem vendarle končali pravosodno kalvarijo, ki je zaznamovala življenje Dejana Rengea.

Sam sicer zaradi dolgotrajnega postopka ne izbira ostrih besed, čeprav priznava, da nikakor ni pričakoval, da bo vse skupaj trajalo 13 let. »Zdi se mi, da gre predvsem za splet nesrečnih okoliščin, v smislu, da je policija iz tega naredila veliko afero. Kasneje so spoznali napako, a so njihovi nadrejeni vztrajali, da je prepovedana vsa konoplja.« Razlog za neupravičeno žetev vidi tudi v želji po proslavitvi in neznanju. »Verjetno pa je šlo tudi za nekakšen boj proti mamilom, saj sta le malo pred uničenjem mojega pridelka v Murski Soboti zaradi prevelikega odmerka heroina umrla dva uživalca mamil.«

Bolj kot nad kazenskim pregonom je razočaran nad ravnanjem države, ki je dopustila takšno početje, saj pravi, da so uničili najbolj plodna leta, ko bi se lahko iz pridelovanja navadne konoplje razvila uspešna industrija. »Še zdaj se mnogi, ki jih pridelava te kulture zanima, zaradi preteklih težav s tem ne upajo ukvarjati. Kar je žalostno, saj gre še vedno za eno najbolj perspektivnih rastlin, uporabno za vrsto reči: kozmetiko, zdravila, prehrano, tekstil, papir, eterična olja ali kot gorivo, olje in izolacijski material,« našteva Rengeo in poudarja, da gre tudi za ekološko neoporečno zadevo. Pri njih doma od vstopa Slovenije v EU, ko je pridelava navadne konoplje delno vendarle urejena, znova gojijo to rastlino, ki so jo lani zasejali na 15 hektarjih.

Policija je vedela za konopljo

Da je bil kazenski postopek proti Rengeu sporen že od vsega začetka, je prepričan tudi njegov dolgoletni zagovornik Jože Šafarič, ki ocenjuje, da »so se organi pregona močno prehiteli v odločitvi, da gre za gojenje mamila, saj je konopljo gojil na polju, vsem na očeh, in je bilo vseskozi jasno, da ne gre za nikakršno drogo«. Šafarič še poudarja, da je šlo za nesorazmerno dolg postopek, zaradi katerega je njegov klient 13 let preživel s pečatom pridelovalca mamil, vendar je zdaj končno opran vsake krivde. Rengeo lahko zaradi nastale škode od države iztoži tudi odškodnino, glede česar se še ni odločil, razmišlja pa o dveh skrajnostih: »Da bi zahteval zgolj simbolično odškodnino ali pa zelo visok znesek.«

V dolgotrajnem postopku proti Dejanu Rengeu velja poudariti še nekaj podrobnosti, ki močno bodejo v oči. Predstavnik turističnega društva je, denimo, na sodišču povedal, da so obvestili policijo, da je Rengeo posejal konopljo v dogovoru z njimi. Potrdilo se je tudi, da je konopljo gojil pod mentorstvom svojega profesorja na ljubljanski biotehnični fakulteti, dr. Jožeta Spanringa, od katerega je dobil tudi semena konoplje starih slovenskih sort, da jih ohrani. Fakulteta je celo zaprosila za dovoljenje za sejanje konoplje, vendar so dobili pojasnilo, da po (takratni) zakonodaji takšno dovoljenje ni potrebno. Kasneje je Rengeo kljub težavam z organi pregona uspešno končal diplomsko nalogo o zvezi med namakanjem in pridelkom konoplje, vseeno pa se njegova želja, da bi se gojenje konoplje kot perspektivne poljščine vrnilo na slovenska polja, za zdaj še ni uresničila.