Za zaznamovanje omenjenega praznika ima društvo Heraldica Slovenica zgodovinsko podlago. Iz zgodovine je namreč znano, da je 5. aprila 1848 nemški del narodne straže sklenil izobesiti nemško zastavo s stolpa Ljubljanskega gradu. Ker so se zbali, da bo prišlo do nemirov, so svojo odločitev prestavili za dva dneva na 7 april. Istega dne so mlado zavedni Slovenci, ki so študirali na Dunaju pod vodstvom Lovra Tomana, kasnejšega poslanca v državnem zboru na Dunaju (1827 - 1870), izobesili v Wolfovi ulici v Ljubljani nad gostilno Zlata zvezda belo-modro-rdečo slovensko zastavo."Slovenska zastava je od tistega dne naprej vzpodbujala narodno zavest in vse vrednote domoljubja, ki so se pričele s pomladjo narodov 1848," je društvo Heraldica Slovenica utemeljilo svoj predlog. Da bi si slovenska trobojnica zaslužila svoj praznik, utemeljujejo tudi z besedami arhitekta Jožeta Plečnika, ki je zapisal, da "za slovenskimi simboli stojijo slovenski narod, jezik, kultura in človeška nrav".

"Živimo v času, ko nas iz vseh strani stiskajo sosedje z raznimi lažmi, ki imajo za cilj spreminjanje pretekle zgodovine v svojo korist," v društvo navajajo še en argument za razglasitev praznika zastave prav v sedanjem trenutku. Vsi narodi sveta dajejo prednost svojim državnim simbolom ob "dnevu zahvalnosti", nadaljujejo. Na ta dan vse šolske ustanove s svojimi učenci slovesno dvigajo zastave, prav tako pa na isti dan v šolskih programih namenjajo posebni poudarek državnim simbolom in domoljubju.

Heraldično društvo s sedežem v Ljubljani si že 15 let prizadeva za uvrstitev slovenskih državnih simbolov med pomembne dejavnike predstavljanja slovenske suverenosti, a so vsa njihova prizadevanja doslej bila večinoma prezrta. Društvo sicer že več let 7. aprila pripravlja ob "dnevu slovenske zastave" slavnostno izobešanje državne zastave v geometričnem središču - GEOSS v Spodnji Slivni pri Vačah. Na teh slovesnostih sodelujejo pesniki in pisatelji, poslanci vseh političnih opcij, predstavniki verskih skupnosti, župani slovenskih občin, pripadniki Slovenske vojske, veterani vojne za samostojno Slovenijo leta 1991 in "vsi domoljubi, ki jim slovenski simboli pomenijo zgodovinsko in politično vrednoto".

Kot je znano, vlada pripravlja predlog spremembe zakona o praznikih, s katero bi uvedli nov državni praznik - dan slovenske enotnosti, ki bi ga obeleževali predvidoma maja, in sicer vsako leto v drugem mestu. S tem praznikom bi na simbolni ravni obeležili vrnitev večjega dela Primorske k matični domovini in se spomnili trpljenja primorskega ljudstva med obema svetovnima vojnama.

Opozicijska SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem je sicer že na začetku mandata v parlamentarno obravnavo vložila novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerem bi nov državni praznik združitve Primorske z matico Slovenijo vsako leto praznovali 15. septembra, in sicer v spomin na uveljavitev Pariškega sporazuma leta 1947 in ne nujno kot dela prosti dan. SNS še predlaga, da bi dan samostojnosti s 26. decembra morali prestaviti na 23. december, ko je bil plebiscit o samostojnosti leta 1990 tudi dejansko izpeljan.

K Jelinčičevi noveli so bila že vložena tudi dopolnila. Davorin Terčon (LDS) je ocenil, da bi bil dan požiga Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920, najprimernejši za spominsko obeleženje trpljenja primorskih Slovencev pod fašizmom. Drugi amandma pa je vložil tudi poslanec LDS Geza Džuban, ki je prepričan, da bi se morala Slovenija oddolžiti tudi Prekmurcem, saj "njihovo stremljenje k združitvi z domovino ne bi smelo biti zamolčano". Džuban zato predlaga državni praznik, in sicer dan priključitve Prekmurja Sloveniji v spomin "na razglasitev osvoboditve Prekmurja 17. avgusta 1919 na ljudskem zboru v Beltincih".

Parlamentarni odbor za notranjo politiko je o novih praznikih že 12. januarja začel razpravo, vendar pa jo ni končal. Člani odbora so se takrat odločili začasno prekiniti razpravo ter pozvati zunanje strokovnjake zgodovinske stroke, da predstavijo svoja stališča o ustreznosti posameznih predlaganih datumov morebitnih novih državnih praznikov.