Rovanšek je tako ponovno potrdil, da je bil v nesreči pilot težko poškodovan, štirje Slovenci so se smrtno ponesrečili, 27 ostalih potnikov pa težje in lažje. Na krovu sta bila sicer dva državljana Italije in dva Britanca.
Iz poročila je tudi razvidno, da je pilot imel dovoljenje pilota prosto letečega balona in zdravniško spričevalo za drugi razred. Letalski inšpektor pa mu je junija sicer naložil obvezo, da mora opraviti specialni zdravstveni pregled glede zahtev z vidom in mu prepovedal opravljanje poletov, dokler tega ne opravi. Pilot pa te zahteve do dneva nesreče ni izpolnil. Pilot na dan nesreče prav tako ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa. Trenutno velja prepoved letenja toplozračnih balonov za komercialne namene. V primeru, da želijo piloti balonov leteti zgolj zase, jim varnostno priporočilo to ne onemogoča.
Ponovno je bilo tudi poudarjeno, da je odločitev vsakega pilota posebej, ali bo ta letel v določenih pogojih. To pravico jim namreč podeljuje licenca. Je pa dejstvo, da je bil na dan nesreče neugoden veter in takrat je pilot tudi začel s pristajanjem. "Če nebi bilo takšnega vetra, bi se tudi samo pristajanje najverjetneje popolnoma drugače izteklo,“ pojasnjuje Rovanšek.
V prihodnjih dneh bo potekala tudi komisijska preiskava in analiza balona samega. Poskušalo bodo namreč ugotoviti, ali je bila za nesrečo odgovorna tudi tehnična napaka na samem zrakoplovu. "Preiskovanje letalskih in drugih nesreč je izredno zapleten postopek. Potrebno je namreč vse preveriti,“ je poudaril Rovanšek.
Kdaj bo preiskava zaključena, ni znano, mora pa biti končana v letu dni. Rovanšek ob tem poudarja, da je edini cilj preiskave ugotoviti posredne in neposredne vzroke nesreče in okoliščine ter na podlagi tega izdati varnostna priporočila, ki bi lahko v prihodnje preprečila podobne nesreče.
