Podjed, ki je veljal za izkušenega planinca, se je minuli četrtek odpravil na vrh Sveti Ilija na hribu Zmijino brdo nad Orebićem na polotoku Pelješac. Njegovo truplo so našli blizu vrha gore na zelo strmem delu izven planinskih poti, so še sporočili s hrvaške gorške reševalne službe.

Po 40 letih igranja se je januarja upokojil

Podjed je bil ves čas svoje več kot 40-letne igralske kariere član ansambla SLG Celje. "Bil je izjemno priljubljen pri kolegih, imel je izjemno veselje do dela in je bil poln pozitivne energije. Prav tako je bil v dobrih odnosih z vsemi v hiši, za mlajše kolege pa je predstavljal veliko vzpodbudo," je povedala Kosijeva in dodala, da je bil Podjed zagotovo eden najbolj priljubljenih članov ansambla, tako pri igralskih kolegih kot pri občinstvu.

Konec januarja letos se je Podjed upokojil, a je s sodelavci iz SLG Celje ohranjal stike, obiskoval je predstave gledališča, v teku naj bi bili tudi dogovori za sodelovanja v prihodnje. Žal pa se je, po besedah Kosijeve, "ta zgodba nesrečno končala".

S hrvaške gorske reševalne službe pa so danes sporočili še, da je 68-letnik zavil s poti z namenom, da bi fotografiral pokrajino. Ob tem je padel na ostre kamne. Po padcu se je uspel povzpeti do nekega zavetja v senci, kjer je preminil, je na spletni strani reševalcev zapisal vodja hrvaške gorske reševalne službe Vinko Prizmić.

Kot je dodal, so na truplu vidne poškodbe od padca, več podatkov pa bo znanih po preiskavi.

Sicer je Prizmić zaradi smrti slovenskega turista kritiziral tudi hrvaške oblasti, ki po njegovem mnenju niso storile veliko, da bi zagotovile varnost obiskovalcev gora.

"Najlažje bi bilo reči, da je v tem primeru edini odgovoren ponesrečeni turist, vendar pa gorska reševalna služba kot dober poznavalec svetovne reševalne stroke opozarja, da mora Hrvaška naposled prepoznati tudi nekatere izmed svojih napak," je zapisal Prizmić.

Opozoril je, da je to že peta nesreča s smrtnim izidom na poti proti Svetemu Iliji v slabem desetletju, je pa prva od leta 2006, ko je gorska reševalna služba storila vse, kar je lahko, da bi zagotovila varnost planinskih poti in zavetišč. Med drugim so uredili tudi prostor za sprejem reševalnih helikopterjev.

Prizmić je še spomnil, da zakon o hrvaški gorski reševalni službi iz leta 2006 nalaga odgovornost gorskim reševalcem, ni pa zakonskih določil, ki bi obvezale turiste in obiskovalce, da bi se držali predpisov. Kot je izpostavil, je v vseh petih nesrečah na Pelješcu šlo za ljudi, ki so se sami odpravili v gore, precenili svoje zmožnosti in niso bili na označenih poteh.

Vodja hrvaških gorskih reševalcev je še poudaril, da bi v zakonu morali urediti tudi boljše sodelovanje v varnostnih vprašanjih med ponudniki turističnih storitev, lokalnimi skupnostmi in reševalci, ker so gore ob hrvaški obali vse bolj obiskane.