Mariborsko okrožno sodišče je namreč decembra lani sprejelo izjemno pomembno odločitev, ko je v sploh prvi odškodninski tožbi proti Rimskokatoliški cerkvi pri nas zaradi spolnih zlorab, ki so jih očitali nekdanjemu artiškemu župniku Karlu Joštu, eni od njegovih domnevnih žrtev prisodilo odškodnino za prestano trpljenje. Vendar je do nas z mariborskega sodišča pricurljala neuradna informacija, da je tamkajšnje višje sodišče omenjeno sodbo pred dnevi razveljavilo.

To nam je kasneje potrdil tudi odvetnik Rok Čeferin, ki je danes 29-letno dekle zastopal na sodišču, vendar odločitve sodišča na željo svoje stranke in zaradi dejstva, da je sojenje v tem primeru ves čas potekalo za tesno zaprtimi vrati, ni želel komentirati. Povedal je le, da je glede na razloge, ki jih v razveljavitvi prvostopenjske sodbe navaja višje sodišče, še vedno optimist in da tudi na novem sojenju pričakuje pozitivno odločitev.

Pravici ni bilo zadoščeno

Spomnimo, da je pedofilski škandal, v središču katerega se je znašel tedanji artiški župnik Karl Jošt, v javnosti izjemno močno odmeval leta 2006, saj je bil dušni pastir osumljen kar 16 spolnih zlorab otrok. Zaradi hudih očitkov o zlorabah deklic, nad katerimi naj bi se spolno izživljal v tamkajšnjem župnišču, je moral sesti tudi na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem, a njegove žrtve zadoščenja niso dočakale, saj se je v iskanje resnice in pravice na sodišču vmešala usoda. Le malo pred koncem sodnega postopka, januarja 2007, je namreč Jošt v 64. letu starosti umrl, zato so sojenje, ki je zaradi zaščite žrtev ves čas potekalo za zaprtimi vrati, ustavili.

Iskanje zadoščenja zaradi duhovnikovega izprijenega početja se kljub temu ni končalo. Ena od domnevnih žrtev, ki je bila na sojenju Joštu tudi glavna priča tožilstva, se je namreč odločila za vložitev odškodninske tožbe proti Rimskokatoliški cerkvi, ki jo je v njenem imenu maja 2007 na mariborsko sodišče vložila odvetniška družba Čeferin. Zaradi spolnega zlorabljanja, ki naj bi se vleklo kar pet let, je zahtevala 140.000 evrov odškodnine, vendar so nato do dejanskega začetka sojenja pretekla še dolga tri leta. V tožbi med drugim piše, da je Jošt deklico posilil leta 1990 v prostorih župnijskega urada v Artičah, ko je prišla k prvemu obhajilu in je bila stara samo sedem let in pol. S pretvezo, da ji bo dal sladkarije, jo je zvabil v svoj kabinet, kjer je nemočni punčki storil silo, nato pa ji še zabičal, da ne sme dogodka omeniti nikomur, ker bi s tem storila velik greh. Tako posilstva ni upala omeniti niti staršem. Karl Jošt niti pozneje ni nehal s spolnim nadlegovanjem in dekličino trpljenje se je končalo šele pet let pozneje, ko je zbrala dovolj moči, da se je uprla župnikovemu izprijenemu početju. Zaradi tega ima dekle še danes travme in resne zdravstvene težave, med drugim je trpela za depresijo, imela je tudi bulimijo.

Več tožb proti cerkvenim oblastem

Rok Čeferin je tožbo naslovil na celjsko škofijo, mariborsko nadškofijo in župnijo Artiče, saj je po njegovi oceni delodajalec po zakonu objektivno odgovoren za ravnanje svojih delavcev. Po drugi strani so zastopniki Rimskokatoliške cerkve zavračali vse očitke in med drugim ocenili, da pokojnemu duhovniku krivda ni bila dokazana, kar je pogoj za odškodninsko odgovornost, dodali pa so tudi, da Karl Jošt domnevnih kaznivih dejanj ni storil "v funkciji delavca duhovnika".

Mariborsko okrožno sodišče je takšno stališče v sodbi zavrnilo in skoraj povsem pritrdilo tožnikom. Sodnica Dita Mlakar je župnikovi žrtvi prisodila odškodnino zaradi telesnih bolečin in zdravljenja ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in ji za vse prestano trpljenje prisodila skupno 50.000 evrov odškodnine. Kot rečeno, je višje sodišče omenjeno odločitev zdaj razveljavilo, zato bo moralo okrožno sodišče o primeru, ki bo zagotovo vplival na nadaljnjo sodno prakso v podobnih primerih, odločati še enkrat.

Ob tem velja omeniti, da se tudi cerkvene oblasti v Sloveniji vse pogosteje soočajo s tovrstnimi odškodninskimi tožbami. Po naših podatkih so se denimo za tožbo odločile vse tri žrtve ormoškega župnika Albina Žnidariča, ki zaradi spolnih zlorab treh dečkov prestaja zaporno kazen, dolgo pet let in pol, vendar po dostopnih podatkih nobeden od primerov še ni pravnomočno končan.