Sodišču je povedal, da je pred napadom med nevihto izvedel poskusne eksplozije dva kilometra od svoje kmetije, da ne bi vzbudil suma. Povedal je tudi, da se je od pokojnega Andreasa Baaderja iz nemške teroristične organizacije Frakcija rdeče armade (RAF) naučil nenavadno tehniko izdelave bomb. Za izdelavo bomb pa se je posvetoval tudi s 600 različnimi priročniki prek spleta, a se je na koncu odločil za lasten recept. Preučeval je tudi bombni napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 1993, še posebej pa napad Timothyja McVeigha v Oklahoma Cityju leta 1995, znanje pa je pridobival tudi s študijo primerov napadov Al Kaide, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Čeprav se je Breivik večji del tedna branil odgovarjanja na vprašanja v zvezi z obstojem anti-islamske organizacije Vitezov templjarjev, je danes na vprašanja obrambe odgovoril, da je pri izdelavi bombe deloval samostojno in brez tuje pomoči.

''Drugače sem simpatičen''

Množični morilec, je odgovoril tudi na vprašanje glede svojega očitnega pomanjkanja empatije, zaradi katere je svojcem žrtev in preživelim v sodni dvorani še posebej težko poslušati njegovo brezčutno pričanje.

Odvrnil je, da je "v normalnih razmerah zelo simpatičen", da pa je moral svoja čustva zatreti od leta 2006, da bi se pripravil na napad. Uporabo hladnega tehničnega izražanja pri pričanju je upravičil s tem, da se je, da bi lahko pričal, moral "oddaljiti" od svojih dejanj, saj sicer ne bi bil sposoben pričati.

Glede Al Kaide je dejal, da je "študiral vse njihove akcije, kje so storili napake, kaj so naredili prav". To mednarodno teroristično mrežo je označil za "najuspešnejšo revolucionarno gibanje na svetu", ki bi moralo biti navdih za desničarske skrajneže. "Želimo oblikovati evropsko inačico Al Kaide," je dejal.

''Hotel sem, da utonejo, pa niso hoteli bežati v jezero''

Breivik je nato šokiral prisotne v sodni dvorani s podrobnim opisom pokola na otoku Utoya. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je pripovedoval mirno in pri tem ni kazal čustev. Kot je pojasnil, je na otok prišel oborožen s puško in pištolo, nameraval pa je ustreliti "kar najmanj ljudi". "Želel sem, da bi streljanje služilo kot detonator. Moj cilj je bil prestrašiti ljudi, da bi v paniki zbežali v jezero in tam utonili," je povedal.

Pojasnil je še, da se je njegovo telo "upiralo", ko je v roko vzel orožje. "V moji glavi je bilo sto glasov, ki so mi govorili, naj ne storim tega," je dejal. Pojasnil je, da se velikega dela svojega krvavega pohoda po otoku ne spominja. Kljub temu je več umorov opisal zelo podrobno, med drugim v kavarni, kamor je spodil več svojih žrtev.

Dodal je, da je streljanje v nasprotju z njegovimi pričakovanji "ohromilo" ljudi in se niso skušali braniti. "Nekateri so bili popolnoma ohromljeni. Niso mogli teči. Kar obstali so. Tega nikoli ne pokažejo po televiziji," je dejal Breivik. "Zavedal sem se, da je na otoku 600 ljudi in da bi me lahko onesposobili, če bi se skušali braniti," je poudaril.

''Boril se bom iz zapora''

33-letnik je še priznal, da je po streljanju na Utoyi krajši čas razmišljal o samomoru. Pojasnil je, da se je želel ustreliti v glavo in da se je zavedal, da ga bo cela Norveška sovražila, njegovo življenje pa bo postalo nočna mora, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nato si je premislil in se odločil da se bo, tako, kot je zapisal v svojem manifestumu, predal oblastem in se "naprej boril" iz zapora.

Ob njegovem pričanju o napadu na Utoyi so po poročanju AP številni preživeli planili v jok in se objemali ter tolažili drug drugega. Breivikovo pričanje so poleg v glavni predvajali še v 17 sodnih dvoranah, kjer so se zbrali sorodniki žrtev.

Breivik je obtožen terorizma in načrtovanja umora. Če ga bo sodišče spoznalo za duševno zdravega in s tem kazensko odgovornega mu grozi najvišja, 21-letna zaporna kazen, pa tudi možnost njenega podaljšanja, če bi oblasti ocenile, da je še vedno nevaren za družbo.