Na kraju zločina je zavladala panika
Matjažu Bidermanu je bilo v sodni dvorani tako hudo, da o uboju svoje mame sploh ni mogel govoriti, medtem ko je njegov starejši brat Slavko podrobno opisal, kaj je usodnega večera videl in slišal na prizorišču zločina. "V vinogradu sem kosil z motorno kosilnico. Ko sem jo ugasnil, sem slišal pok. Mislim sem, da strelja lovec. Niti na misel mi ni prišlo, da bi se lahko pri nas doma kaj hudega zgodilo. Potem je prišel kolega in mi dejal, da Ernest dela probleme. Takoj sem se odpravil domov, kjer so bile skrajno napete razmere. Vsi so se skrili, samo enega prijatelja sem videl, kako je tekel z opeko v rokah in se drl, da bo Podgorška ubil. Vladala je panika, pravi kaos," je pripovedoval pokojničin sin.
Obtoženi je namreč po tistem, ko je ustrelil Bidermanovo, s puško grozil tudi njenemu sinu Matjažu in sosedu Roku Jazbinšku, čez čas, ko so na kraj tragedije pritekli še drugi fantje iz vasi, pa naj bi izstrelil še tri naboje, a na srečo ni nikogar zadel. Okrožna državna tožilka Marjeta Kreča mu zato v obtožnici ni očitala samo uboja, temveč tudi storitev dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
"Nekaj časa sem kar sam taval naokoli. Ernesta nisem videl. Če bi ga, ne vem, kaj bi storil. Morda bi ga kar zadavil. Spominjam se, da sem šel v hišo in da sem iskal mamo. Na tleh sem opazil krvave madeže. Bil sem ves iz sebe, ko sem jo kasneje našel ležati pred hišo. Klical sem jo, jo budil, toda ona se ni zbudila. Nikakor nisem mogel dojeti, da je mrtva. Bilo je res hudo," je razlagal Slavko Biderman, ki intimnemu prijatelju svoje mame nikoli ne bo mogel oprostiti, kar je storil. Kljub temu je pošteno povedal, da je pred tragedijo obtoženi pomagal pri delu na kmetiji in da kakšnih večjih nesoglasij v družini ni bilo.
Ljubosumje ga je pognalo k orožju
Čeprav je Podgoršek živel pri sosedu, je namreč vsak dan prihajal k Bidermanovim oziroma k Matildi. Njuna zveza pa se je sčasoma ohladila. Pojavili so se vse glasnejši prepiri in obtoženega je začel preganjati občutek, da si je dobila drugega moškega. Večkrat jo je spraševal, ali ima drugega, vendar mu nikoli ni jasno odgovorila. Ponavadi ga je zavrnila, češ da to ni njegova stvar, s tem pa je očitno prilivala olje na ogenj in vedno bolj netila njegovo silno ljubosumje. Podoben pogovor naj bi imela tudi usodnega večera, ko je po glasnem prepiru vzel v roko puško in ji vzel življenje. V zaslišanju je povedal, da mu je zelo žal in da je bil v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, da torej sploh ni vedel, kaj dela. Vaščani imajo o Ernestu Podkrajšku deljeno mnenje. Nekateri ga opisujejo kot človeka, ki je bil, kadar je preveč popil, precej agresiven, drugi o njem ne najdejo slabe besede. Enes Koželj ga je takole opisal: "Poznam ga že 25 let. V tem času nikoli ni bil agresiven. Bil je dober, miroljuben človek. Včasih je spil kakšno pivo. Nič ni omenil, da imata s Tilko kakšne težave in da namerava z njo obračunati."
Tudi Franc Nuč je bil presenečen, ko je izvedel za tragedijo: "Tistega večera me je poklical po telefonu in mi rekel, da je naredil veliko bedarijo in da je Tilko ustrelil. Zdi se mi, da je še dodal, da je naredil nekaj, kar je moral narediti." Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden, ko bodo na sodišče povabili tudi izvedence.
