Obtoženi je lani jeseni, ko je v Dobjem pri Lesičnem ubil svojo partnerico, s puško grozil tudi njenemu sinu Matjažu Bidermanu in Roku Jazbinšku, nato pa naj bi trikrat ustrelil v različne smeri in zgolj naključju gre zahvala, da naboji niso ranili domačinov, ki so pritekli na kraj tragedije. Iz njegovega zagovora bi lahko sklepali, da je Bidermanovo ustrelil zaradi ljubosumja. Pred več leti sta živela skupaj, potem pa se je preselil v sosedovo hišo, vendar se je še vedno vračal k njej in ji pomagal pri hišnih opravilih. Včeraj je povedal, da se je lani poleti njuna zveza začela krhati in da jo je zato večkrat vprašal, ali ima morda drugega moškega. Ker naj bi mu vedno odgovorila, da to ni njegova stvar, je sklepal, da so njegovi sumi upravičeni in da mu je nekdo speljal ljubezen. Priznal je, da je zaradi pritiskov lansko poletje popil več alkohola kot običajno in da sta se s partnerico pogosto prepirala in žalila.
Ni ji uspelo pobegniti
Usodnega večera, prvega septembra lani okoli pol osme ure zvečer, je znova začel pogovor o njuni zvezi. "Kot racman sem hodil za njo po hiši, ona pa se je kar naprej izmikala mojim vprašanjem, ali ima drugega. Šel sem v Jožkovo hišo in se kmalu zatem vrnil nazaj. Slišal sem, da je govorila po telefonu in da je rekla, da ta 'črna kurba spet sranje dela'. Takrat je po meni začelo nekaj 'letati'. Iz sobe, ki jo imam pri Jožku, sem vzel puško in se vrnil k njeni hiši."
Bidermanova se je hudo prestrašila, ko je Podgorška zagledala s puško. Zaklenila se je v hišo in poklicala policijo. Med pogovorom s policistom jo je prvič zadel v ramo. Takrat je streljal kar skozi zastekljena vhodna vrata. Ko je na silo vdrl v hišo, se je mimo njega izmuznila na dvorišče in poskušala pobegniti. Žal ji to ni uspelo. Že po nekaj korakih jo je dohitel, jo prijel, obrnil proti sebi in jo iz neposredne bližine ustrelil v glavo. Zaradi hudih poškodb je bila takoj mrtva.
Ne ve, kaj mu je bilo
"To ni res, da sem jo obrnil proti sebi. Bila je oddaljena kakšnega pol metra ali meter, jaz pa sem podzavestno pritisnil na sprožilec. Res ne vem, kaj mi je bilo. Bil sem zmeden, neprišteven. Zelo obžalujem dejanje in še vedno vsak dan razmišljam, kako sem lahko to storil. V tistem trenutku sploh nisem mogel razmišljati. Zdi se mi, kot da je nekdo drug razmišljal z mojo glavo," je razlagal obtoženi in ves čas vztrajno zanikal krivdo za preostala kazniva dejanja, ki mu jih je v obtožnici očitala okrožna državna tožilka Marjeta Kreča.
Tako je glede tega, da je s puško grozil tudi pokojničinemu sinu, dejal: "Ko se mi je Matjaž približal, sem res rekel, da ga bom ustrelil, vendar tega nisem mogel storiti. Občutek napetosti je namreč začel popuščati in postajal sem vedno bolj mehek." Na vprašanje svoje zagovornice, odvetnice Romane Prevolšek, o čem razmišlja zdaj, ko je v priporu, pa je dejal: "Ponoči se zbujam in ne morem spati. Tisto, kar mi psiholog v priporu svetuje, da bi se bolje počutil, mi prav nič ne pomaga. Ne vem, ali bo ta bolečina kdaj minila."
