Sodba sicer še ni pravnomočna, tožilstvo in obramba pa imata osem dni časa, da napovesta pritožbo, je ob izreku kazni dejal predsednik sodnega senata Srečko Škerbec. Dejal je, da se je Schollmayer kot direktor podjetja BeBe nameraval izogniti plačilu davkov, zato je Davčni upravi RS predložil napačne podatke in prikazal nepravilno vsoto prihodkov podjetja.

Sodni senat pri tem ni upošteval mnenja sodne izvedenke Jelene Marinko, ki je ocenila, da v omenjenem primeru ni šlo za utajo davčnih obveznosti, pač pa za nestrokovno vodenje poslovnih knjig. Škerbec je dejal, da računovodske službe podjetij ne delajo po lastni volji, temveč po navodilih direktorja, zato davčna utaja po mnenju senata ni bila posledica nestrokovnega računovodskega dela.

Tožilstvo je Schollmayerju v sojenju, ki se je začelo januarja lani, sicer očitalo, da je pri obračunu davka na dodano vrednost upošteval račun za storitev, ki sploh ni bila opravljena, ter tako neupravičeno uveljavljal odbitek vstopnega DDV v višini 57.724 evrov, poleg tega pa naj bi se družba BeBe izognila plačilu davka od dohodka pravnih oseb v višini več kot 210.000 evrov.

Sodni senat je sicer pri izreku kazni izpusti del očitkov, ki se nanašajo na poslovanje odvisne družbe Olimpija, saj je bilo ugotovljeno, da država pri tem ni bila oškodovana.

Tožilec Jože Valentič je za Schollmayerja zahteval pogojno kazen in stransko denarno kazen. V primeru, da bi Schollmayer v določenem roku uspel poplačati državi poplačati dolg, pa je tožilec predlagal odložitev kazni.

Schollmayer, ki je sicer skozi celoten sodni postopek poudarjal, da ni nikogar oškodoval ter da je ravnal v skladu z zakonom, mora v letu dni po pravnomočnosti sobe vrniti 135.119 evrov utajenih davkov, stransko kazen v višini 10.000 evrov pa mora plačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe.