Požarna ogroženost naravnega okolja je sicer povečana tudi drugod po državi. Uprava za zaščito in reševanje zato na območjih brez snežne odeje odsvetuje uporabo odprtega ognja oziroma kurjenje na prostem, posebno ob vetrovnem vremenu. V občinah Ajdovščina, Tolmin, Kanal in Nova Gorica je tako do preklica v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Prav tako je prepovedano odlaganje gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je za nadziranje prepovedi kurjenja uvedel tudi požarne straže. Izvajalci bodo tako enkrat do dvakrat dnevno z gasilskim vozilom prevozili območje.
Občane, ki ne bodo upoštevali predpisov požarne ogroženosti, bodo izvajalci opozorili ali pa jih bodo prijavili organom policije ali inšpektoratu za požarno varnost. Tudi s Policijske uprave Novo mesto so sporočili, da so bili minuli konec tedna na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju obveščeni o devetih travniških požarih. Policisti zato opozarjajo, da je ob kurjenju treba kurišče urediti in ga ves čas nadzorovati. Po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Opozarjajo tudi na prepovedano uporabo gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Področje sicer ureja več predpisov. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki velja v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti, predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za kurjenje v naravnem okolju. V primeru kršitev lahko policisti podajo predlog pristojnemu Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za prekršek, ko posameznik požiga travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, je predpisana globa od dvesto do šeststo evrov, kazenski zakonik pa določa, da se v primerih, ko je zaradi požara v naravnem okolju nastala večja materialna škoda, telesne poškodbe ali druge posledice, dejanje opredeli kot kaznivo dejanje.
