Obtožnica Ruparju namreč očita zlorabo položaj uradne osebe in protipravno korist. Avstrijsko podjetje Aquaplus naj bi nekdanjemu županu izplačalo 40.000 evrov za stroške občine pri pripravi dokumentacije za javno-zasebno partnerstvo, s katerim bi v Tržiču pridobili čistilno napravo ter uredili kanalizacijo in vodovodni sistem. Omenjene vsote pa občina ni nikoli prejela na svoj račun.
Rupar je zavrnil vse očitke obtožnice, saj "dejanja ni storil" in "ni prejel denarja". Gonjo Aquaplusa proti njemu pripisuje temu, da je kot župan po odstopu podjetja od sodelovanja hotel unovčiti pol milijona evrov vredno bančno garancijo. Ob tem je opozoril tudi na politično vlogo predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, katerega sodišče je po obvestilu Aquaplusa ugotovilo nekatere nepravilnosti v poslovanju občine.
Nobena izmed danes zaslišanih prič sicer ni mogla potrditi, da bi Rupar na srečanjih s predstavniki Aquaplusa kadar koli prejel ček ali gotovino. Kot je za medije po obravnavi pojasnil zagovornik občine Zorko Benedičič, naj bi to trdili v podjetju Aquaplus in direktor mariborskega podjetja Imecon, ki je takrat v Sloveniji zastopalo Aquaplus, Jurij Pintar.
Po besedah Benedičiča Aquaplus po sodni poti od občine Tržič zahteva več 100.000 evrov za povrnitev lastnih stroškov z obrestmi ter omenjenih 40.000 evrov, ki naj bi jih 26. maja 2004 v Lipnici dali Ruparju. Drago Štrafela, ki je skrbel za tehnični del projekta in sodeloval na večini sestankov Ruparja in Avstrijcev, pa je danes pričal, "da ni bil zraven, ko naj bi Rupar od Pintarja prejel ček ali gotovino".
Na današnji obravnavo sta bila kot priči vabljena tudi zakonca Pintar, a ju ni bilo. Sodni senat se bo v nadaljevanju sojenja 15. februarja seznanil s premoženjsko-pravnim zahtevkom Aquaplusa, k pričanju pa povabil oba Pintarja, nekdanjega vodjo tržiškega urada za urejanje prostora Izidorja Jeralo, nekdanjega direktorja tržiške komunale Jurija Peternelja, pozneje pa morda s pomočjo videokonference tudi predstavnika podjetja Aquaplus.
