Sožalje izrazil premier Pahor in tudi slovensko zunanje ministrstvo
Premier Pahor je v pismu, naslovljenem na norveškega premiera Stoltenberga, izrazil sožalje tudi vsem svojcem umrlih v tragičnih napadih, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Ob dogodku je Pahor izrazil tudi zaskrbljenost nad vsemi dejanji, ki jih svetu prinaša terorizem in zapisal, da je za boj proti terorizmu nujno potrebno globalno sodelovanje.
Pretresenost nad dogodki na Norveškem so izrazili tudi v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. V sporočilu za javnost so zapisali, da so pretreseni ob izgubi mladih življenj na Norveškem, pretreseni nad silovitostjo in obsežnostjo terorističnih napadov.
Dodali so, da Slovenija močno obsoja vsakršno nasilje in vsakršno obliko terorizma. Odgovornost vse evropske politike je, tako MZZ, da se bori proti pojavom ekstremizma, ki se lahko razbesnijo v takšni tragični obliki, kot jo je doživela Norveška. Norveški vladi so še izrazili sožalje in solidarnost v teh težkih trenutkih.
Norveška cerkev pretresena nad "brezsmiselnim" nasiljem
Najvišja predstavnika krščanskih cerkva na Norveškem sta se na napada odzvala s pretresenostjo in žrtvam ter njihovim svojcem izrazila globoko sožalje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Evangeličanska-luteranska Cerkev, ki ji na Norveškem pripada več kot 80 odstotkov prebivalcev, je tudi pozvala k molitvam. "Božji hrami so odprti za vse ljudi, ki iščejo podporo in tolažbo," je v prvem odzivu dejala poglavarka Norveške cerkve Helga Haugland Nyfulien. Kot je še ocenila, so bili mladi in odrasli žrtev "nesmiselnega nasilja".
Globoko užaloščenost in sožalje je tudi izrazil katoliški škof v Oslu Bernt Eidsvig in dejal, da je z molitvijo povezan z žrtvami in vso Norveško.
Škofija v Oslu je ob tem še sporočila, da v eksploziji v Oslu ni bila poškodovana nobena cerkvena stavba. V bližini sedeža norveške vlade, kjer je v petek odjeknila eksplozija, stoji katedrala St. Olafa.
Napada na Norveškem obsodile številne države po svetu
Norveški kralj Harald V. je napad na udeležence poletnega tabora označil kot "nepojemljivo tragedijo", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Pomembno je, da stopimo skupaj in podpiramo drug drugega," je izjavil davi v Oslu.
Britanski premier David Cameron je izrazil ogorčenje nad "zlobnimi" napadi, obsodili pa so jih tudi voditelji Nemčije, Francije, Avstralije, Izraela, Kitajske, Japonske in drugih.
"Tovrstni napadi nas grenko spominjajo na nevarnost terorizma, s katero se soočamo vsi. Ponudil sem pomoč Britanije, vključno skozi tesno sodelovanje naših tajnih služb," je povedal Cameron. "Sodelovali bomo z Norveško pri iskanju morilcev in preprečili nove žrtve. To zmoremo premagati in tudi bomo," je dodal.
Britanska kraljica Elizabeta II. je v pismu norveškemu kralju Haraldu V. izrazila sožalje in zapisala, da je globoko pretresena in prizadeta. Britansko zunanje ministrstvo je sicer svojim državljanom, ki so na Norveškem, svetovalo, naj ostanejo v stanovanjih in ne hodijo na ulice, uradnega opozorila, v kateremu bi odsvetovali potovanja na Norveško, pa niso izdali.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je obsodil napade in jih označil za "gnusno in nesprejemljivo dejanje" nasilja, nizozemski premier Mark Rutte pa je dejal, da so napadalci "pokazali popolno pomanjkanje spoštovanja do človeških življenj", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob napadih dejala, da je "zgrožena" ter dodala, da "njena vlada in nemško ljudstvo stojita Norveški ob strani".
Napade so prav tako obsodile Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Kanadski premier Stephen Harper je obsodil ta "barbarska in brezčutna dejanja nasilja". Avstralska premierka Julia Gillard pa je napade označila za "brutalne" in obljubila pomoč Norveški, ki jo je označila za "dobro prijateljico in partnerko".
Ogorčenje nad napadi je izrazila tudi Japonska. Japonski premier Naoto Kan je poudaril, da se "ne sme takšnih nasilnih dejanj tolerirati", v pismu norveškemu premierju Jensu Stoteltenbergu pa je izrazil sočutje z norveško vlado in norveškim ljudstvom.
Svetovni obsodbi napadov na Norveškem se je pridružila tudi Kitajska, kljub hladnim odnosom med državama, potem ko so lani v Oslu Nobelovo nagrado za mir podelili kitajskemu oporečniku Liu Xiaoboju. "Kitajska obsoja teroristične napade in izraža sočutje do žrtev," se je glasilo kratko sporočilo kitajskega zunanjega ministrstva.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je danes napada na Norveškem obsodil kot "pošastna zločina, za katera ni opravičila". Hkrati je v telegramu norveškemu premieru izrazil prepričanje, da bodo organizatorje in izvajalce napadov najstrožje kaznovali v skladu z zakonodajo. V ločenem pismu norveškemu kralju pa je Medvedjev zapisal, da Rusija, ki si z Norveško deli arktično mejo, s svojo sosedo "v tej težki uri deli pravo solidarnost".
Teroristična napada je obsodilo tudi filipinsko zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da obžaluje tragična napada, Norveški državi in ljudstvu pa izkazalo sožalje.
Iz izraelskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je njihov obrambni minister Ehud Barak govoril s predstavniki vlade na Norveškem, izrazil sožalje in ponudil pomoč Izraela.
Izraze sožalja je norveškemu premierju Stoltenbergu izkazala tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor. "Z globokim obžalovanjem smo prejeli vesti o terorističnih napadih v središču Osla in na otoku Utoya, ki sta zahtevala številna življenja," je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina sporočila Kosorjeva.
