V Gornji Radgoni je 39-letnik sredi belega dne v središču mesta ustrelil nekdanjo ženo, nato pa ustrelil še sebe, v idilični vasici Trebenče blizu Cerknega pa je 50-letni mož z nožem sodil svoji življenjski družici, nato se je s puško ustrelil še sam, vendar je preživel.
A to nista edina nasilna dogodka, ki sta zaznamovala ta teden. Že v začetku tedna so pred ljubljanskim lokalom Skay bar na Viču odjeknili štirje streli, zaradi katerih je v mlaki krvi obležal 52-letni Ljubljančan, ki je menda izsiljeval svojega 38-letnega krvnika. Tragično bi se lahko končal tudi napad z nožem na budističnega veljaka, ki sta se ga napadalca na ljubljanskem Golovcu lotila z nožem, vendar njegovo življenje vseeno ni bilo resneje ogroženo. Ker se je nekaj tako ekstremnih dogodkov odvilo v samo nekaj dneh, bi lahko sklepali, da je k nasilnim izbruhom svoje prispevalo tudi muhasto vreme, čemur vsaj deloma pritrjuje Tanja Cegnar, strokovnjakinja za vplive vremena na ljudi. Po njenih besedah so vremensko bolj občutljivi ljudje v zadnjih desetih dneh čutili negativni vpliv vremena. "Vremenski vpliv vsekakor ne sproži neke reakcije, temveč je lahko le nek dodaten dejavnik, da se človek teže nadzira. Ko je vreme posebej obremenjujoče, so ljudje bolj depresivni, ko pa se pripravlja k nevihti, ne čutijo depresije, temveč neko napetost, ko se spreminja električno polje med oblaki in zemljo," pojasnjuje Cegnarjeva.
90 odstotkov umorov v krogu družine
V Sloveniji sicer močno prevladujejo umori v krogu družine, ki jih je kar okoli 90 odstotkov. Večinoma gre za afektivne oziroma nenačrtovane umore, ki se zgodijo zaradi ekstremnih čustev, kot so jeza ali ljubosumje, pravi Igor Areh, medtem ko lahko drugo "vrsto" umorov, to je instrumentalne oziroma načrtovane umore pripišemo psihopatski populaciji, kakršne je v vsaki družbi zgolj nekaj odstotkov. Po njegovih besedah je statistika kaznivih dejanj v Sloveniji precej drugačna kot denimo v ZDA, kjer opažajo ogromno ropov in drugih podobnih dejanj z elementi nasilja, medtem ko se pri nas očitno toliko več dogaja znotraj družinskega okolja. "Vsake toliko med partnerjema izbruhne neka napetost, k čemur v zadnjih letih svoje prispeva tudi gospodarska kriza, ki povzroča socialne stiske," meni Areh. Vseeno so nasilni družinski dogodki v zadnjih dneh po njegovem še vedno redki, saj podatki na letni ravni kažejo, da ne izstopajo: "Res pa je, da smo ljudje nagnjeni k napihovanju redkih dogodkov, kar se pokaže takrat, ko se več takšnih primerov zgodi v krajšem obdobju."
Po visokem številu umorov v družinskem krogu sicer Slovenija ne izstopa posebej, saj tudi v tujini prevladujejo situacije, ko se žrtev in storilec poznata, ko torej ne gre za neke klasične kriminalne motive, pravi dr. Anton Dvoršek, vodja oddelka za kriminologijo in kriminalistiko na fakulteti za varnostne vede. "Do tragedije običajno pride takrat, ko se storilec in žrtev znajdeta v neki konfliktni situaciji, ki je vedno precej nepredvidljiva. Položaj se namreč lahko dostikrat tudi povsem obrne in konflikt konča drugače, kot bi se, če bi denimo v kritičnem trenutku orožje našla žrtev, ki bi potem lahko sama postala napadalec," nepredvidljivost konfliktnih situacij v družini opisuje Dvoršek. Umoru v krogu družine praviloma takoj sledita priznanje in kesanje morilca, ki si pogosto celo poskusi vzeti življenje. Policisti imajo zato lahko delo, vsaj kar zadeva iskanje osumljenca. A pri zbiranju dokazov morajo biti kljub temu dosledni. Morilci se namreč čez čas pogosto nekoliko premislijo. Na začetku priznajo, vendar pozneje, ko pridejo k sebi, ko ugotovijo, da jih čaka deset, petnajst let zapora, takrat začnejo zmanjševati svojo krivdo in poudarjati prispevek pokojnega, nam je še povedal Dvoršek.
Boleči razhodi
"V zadnjih mesecih smo resnično priče povečanemu številu družinskih tragedij, pri čemer je za mnoge krivo prav ljubosumje med bivšimi partnerji, ko eden izmed njih ne more preboleti, da je zveze konec. Obdobje razhodov, ki so na vsak način boleči, je tisto, ki bi mu morali posvečati večjo pozornost. Sprva so v zvezi močna čustva; pripadnosti, ljubezni, zaupanja... Ko ta minejo, se običajno tiho ali glasno prikradejo nova; razočaranje, bes, ljubosumje, osamljenost, maščevanje, jeza... Če tega ljudje ne predelajo, lahko pride do dogodkov, ki jih nikoli ni mogoče v celoti predvideti, v nekaterih primerih pa jih storilcem ni mogoče niti pripisati. Kajti mnogi ne poznajo niti sebe, kaj šele drugih," pravi Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije, in opozarja, da je v postopku razhoda dveh partnerjev, še zlasti če na njuno skupno pot stopi še otrok, treba posvetiti več pozornosti in ljudem v takih trenutkih pomagati. Potrebni bi bili svetovanja, in to skupnega, kjer ima vsak pravico povedati svoje mnenje, da se v mediaciji spori zgladijo, vsaj v bistvenih točkah, in da se dva uradno ali neuradno razideta tako, da lahko vsak od njiju stopa naprej po svoji poti.
