Polajnar je pojasnil, da imamo v Sloveniji kombinacijo dolinskih in kraških poplav, kar pomeni, da voda iz teh poplav ne more odtekati v reke. Zaradi tega se poplavljene površine tako le počasi zmanjšujejo ali pa se sploh ne.

Ljubljanica ne more neovirano odtekati v Savo, ker je ta še vedno visoka in jo zajezuje, zato se njen pretok zmanjšuje počasi. "To je bistveno za odtok poplavnih voda, ki se zbirajo na južnem obrobju Ljubljane. Ljubljansko barje se polni z zalednimi vodami kraškega obrobja, ta voda pa pritiska v globoke vodonosnike barja in potiska talno vodo navzgor," je dejal Polajnar. Dodal je, da lahko upad Ljubljanice in poplavne vode na Ljubljanskem barju pričakujemo v noči na torek.

Krka ne more odtekati v Savo

Prav tako ima Krka v svojem spodnjem toku še vedno rekordno visok vodostaj, ker ne more odtekati v Savo, ki sicer upada, vendar ima še vedno velik vodotok. "Stanje bo tako vsaj še cel dan, predvidoma jutri ali pa danes ponoči pa naj bi se te poplavljene površine pričele zmanjševati," je še dodal Polajnar.

Z Uprave RS za zaščito in reševanje pa so sporočili, da se naraščanje reke Krke postopoma umirja, upadati pa je začela tudi Sava v spodnjem delu, vendar ima še vedno rekordno velik pretok. Sava še vedno poplavlja Krško-Brežiško polje, pri Čatežu pa še delno zajezuje reko Krko na sotočju, zato se poplavno območje ob spodnjem toku Krke ne zmanjšuje.

Sava zajezila reko Sotlo

Sava je zajezila tudi reko Sotlo, zato so poplavljene površine ob spodnjem toku Sotle večje od običajnih in se le počasi zmanjšujejo. Tudi Ljubljanica zelo počasi upada, vendar pa je voda že začela upadati na območju Iga, Bresta in Tomišlja.

Tudi v prihodnjih dneh bodo v večjem obsegu poplavljena kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa, Ljubljansko barje ter območje ob spodnjem toku Krke. Poplavna območja ob rekah se bodo čez dan postopno zmanjševala, so še sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Plazovi: Najbolj ogrožena osrednja Slovenija

Direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac je pojasnil, da je zaradi plazenja trenutno najbolj ogroženo območje osrednje Slovenije v pasu od Tolmina do Haloz, obalno območje, kjer so plasti iz fliša, ter Slovenske gorice. Komac predvideva, da se bo stanje glede plazenja sedaj umirilo, saj je to v večjem delu povezano s padavinami, ki so najpomembnejši sprožilni dejavnik v Sloveniji. "Glede na to, da so padavine prenehale, naj bi se stanje umirjalo. Kar pa ne pomeni, da se plazovi ne morejo več pojavljati, saj je zemlja namočena," je še dodal Komac.

Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa so sporočili, da so centre za socialno delo na območjih, ki jih je prizadejala vodna ujma, pozvali k takojšnji vključitvi v reševanje problematike prebivalstva, ki so začasno ostali brez možnosti za bivanje oziroma so izgubili svoje imetje.