Za kokain že kar nekaj let velja, da je zelo razširjen, in ni več le droga bogatih. V kakšnih okoljih, poleg seveda na zabavah, se kokain danes najpogosteje pojavlja?

Po anekdotskih poročilih se kokain poleg na zabavah kar precej uporablja tudi v delovnem okolju. Nekih potrdil za to nimamo, je pa po svoje na neki način logično, da ljudje kokain uporabljajo tudi za izboljšanje svojih delovnih sposobnosti.

V družbi, ki ljudi ocenjuje predvsem na podlagi njihove storilnosti, so zlorabe poživil morda razumljiva posledica načina življenja?

Sigurno. Mislim, da sodobno življenje ni v skladu z osnovnimi človekovimi potrebami. Večino časa preživimo v službi in ta zahteva od ljudi stoodstotnost. Ljudje so zato na račun prostega časa pogosto v službi, konce tedna izkoristijo za zabavo in si jih radi "podaljšajo" ravno s temi poživili. Tako naenkrat dobijo namesto dveh dni vikenda štiri, ker so vmes še noči. Seveda se to potem pozna v službi, kjer so utrujeni in uporabljajo poživila, da presežejo to utrujenost. Vendar se jim to prej ali slej začne nekje poznati.

Ali bi si upali reči, da je lahko zato delodajalec s svojimi zahtevami včasih celo nevarnejši od preprodajalca kokaina?

Zanimivo. Ja, mogoče. Morda bolj družbeni standardi, družbene norme. Če bi bila družbena norma, da je človek ob treh popoldne že doma in preživlja kakovosten čas z družino, bi bilo najbrž marsikaj drugače. Tako pa smo prehiteli sami sebe in izgubili fokus, kaj je res pomembno in kaj ne.

Ljudje si sami poiščejo preprodajalca in točno vedo, kaj od njega želijo. Zgodbice, ki jim je v otroških letih verjela naša generacija, da so preprodajalci ljudje, ki na otroških igriščih delijo bombone, ki so v resnici mamila, ter da preprodajalci vsepovsod in na vse načine novačijo nove stranke, namreč ne držijo.

Seveda. Noben preprodajalec ne bo prišel in silil ljudi, naj kupijo drogo. V resnici jim to niti ni treba, ker je povpraševanje dovolj veliko in dejstvo danes je, da vsak od nas pozna nekoga, ki bi mu lahko kaj "zrihtal".

Ko že govoriva o poživilih, izjemno nevaren metamfetamin, ki mu nekateri pravijo kar droga delavskega razreda, je v državah vzhodne Evrope močno razširjen in predstavlja velik problem.

Ja, metamfetamin je zelo "delovna" droga. Tudi pri nas, ko se pogovarjamo z uporabniki, ki jemljejo metamfetamin, pravijo, da ga jemljejo predvsem zato, da lažje delajo in ne toliko na zabavah. Na primer, človek kampanjsko dela dneve in noči - z "meto" je to mogoče, naslednjih štirinajst dni pa nato prihaja k sebi. Slišali smo tudi, da jih nekateri uporabljajo pri učenju. Je pa metamfetamin vsekakor nevaren. Najbolj nevarni so v bistvu vsi tisti stimulansi, ki ne vplivajo zaviralno na tvoje sposobnosti. Na začetku jih celo izboljšajo. Nekdo si reče, češ, celo noč sem žural, zjutraj pa sem potegnil še eno črtico in sem povsem normalno delal. To naredijo večkrat, preide jim v navado in začnejo se negativne posledice. Ljudje postanejo depresivni, anksiozni, vedno težje se koncentrirajo, saj telo ne zdrži v nedogled brez spanja.

Vendar pri nas metamfetamin ni zelo razširjen? Mislim, da so policisti lani zasegli samo nekaj gramov te droge.

Pri nas ni in upam, da tudi ne bo. Na Češkem in Slovaškem pa imajo že velike težave z metamfetaminom. Pri njih ima metamfetamin tak status, kot ga ima pri nas heroin. Večina odvisnikov pri njih je zasvojena z metamfetaminom.

Vedno znova prihajajo tudi nove droge in precej časa mine, preden jih uvrstijo na seznam prepovedanih drog.

Ja, te dizajnerske droge so precej v porastu. Mislim, da gre za trend, ki se bo še nadaljeval. V ozadju so ogromni zaslužki z nikakršnim tveganjem za prodajalce. Utopično je razmišljati, da bomo to zajezili, saj ljudje z eno spletno trgovino, kjer prodajajo mefedron (meow meow), zaslužijo ogromno. Proizvodnja je zelo poceni in na Kitajskem te droge masovno proizvajajo. Je pa to povsem nov fenomen, ki ga ljudje dojemajo, češ, če je legalno, je varno. In to je problematično, saj gre za snovi, ki so povsem neraziskane in imajo zelo močno psihoaktivno delovanje.

Je postopek, da se nova droga uvrsti na seznam prepovedanih drog, prepočasen?

Ne vem. Mislim, da je tako ali tako treba delati predvsem na tem, da se ljudi pouči, da so sami zase odgovorni. Da se morajo dobro poznati, da vedo, zakaj neko snov sploh dajo vase, da morajo prepoznati, kdaj imajo težave in kdaj je šla zadeva predaleč. Ker so v Angliji mefedron že prepovedali, se je ta preselil na črni trg, prodajajo ga prekupčevalci z mamili, narasla je njegova cena, kakovost pa padla. Ljudje pa drogo iščejo naprej, bodisi ker jim je všeč ali pa ker so že odvisni od nje.

Na eni strani imamo vedno večjo ozaveščenost o nevarnostih mamil, na drugi pa željo po omamljanju, ki je pri ljudeh zelo močna. Zdi se, da se je ne da nikakor premagati. Je morda že čas, da se s tem enostavno sprijaznimo?

Želja po omamljanju je lahko večja tudi od želje po osnovnih potrebah. Sploh nekatere droge, tudi kokain in metamfetamin, zelo močno vplivajo na nagrajevalni center v možganih. Tudi poskusi na podganah so pokazali, da so izbrale kokain pred hrano. Torej so dale drogo pred preživetje. To je pač tako. Že majhni otroci se radi vrtijo okoli svoje osi. Vsi to delajo, da se počutijo malo drugače. To imamo ljudje v sebi. To je očitno temeljna človekova potreba, malo po spremembi zaznavanja, malo pa po ugodju. Večina ljudi lahko dobi in tudi dobi informacije, vendar je potem pomembno, ali jih upoštevajo. Zato je pomembna predvsem odgovornost zase. Saj vsak človek lahko počne s seboj, kar hoče. Ampak dobro je pa imeti ves čas uvid vase, kdaj ti neka stvar še služi kot dobra, kdaj je neka snov še rekreativna, kdaj pa gre vse skupaj navzdol. Znan je primer ameriških vojakov, ki so v Vietnamu v nečloveških razmerah postali odvisni od heroina. Po koncu vojne jih je skoraj 90 odstotkov kljub hudi odvisnosti praktično takoj po vrnitvi domov prenehalo jemati heroin. Niso ga več potrebovali. Pomembni sta meja in zmernost.