Jeseni 2007 je od kmetov pobiral po 3000 evrov za pripravo elaborata, na podlagi katerega jim je obljubil nakup kmetijske mehanizacije. Zanjo naj bi plačali le 20 odstotkov vrednosti naložbe, kar osemdeset odstotkov potrebnega denarja pa naj bi jim priskrbelo Schenkovo podjetje 777 Global Management Group. Čeprav bi jih morali dobiti že v sredini leta 2008, želenih traktorjev in druge mehanizacije kmetje še vedno nimajo. Tožilstvo obtožencu očita, da je pobral skupno 111.000 evrov, elaboratov pa ni izdelal, da jih ne bo, pa je vedel že od vsega začetka. Dokazi? Med drugim dejstvo, da je vplačila kmetov sprejemal v imenu svoje firme, ki že od leta 2006 ni več obstajala, ter da pridobitev sredstev iz skladov EU ni mogoča brez uradnih ustanov RS.

Denar bi dala multinacionalka Nestle

Schenk von Ostrowich, po rodu Kranjčan, je bil že večkrat kaznovan, nazadnje je iz zapora prišel leta 2005. Včeraj je pojasnil, da je po poklicu mesar, da pa ima tudi doktorat iz ekonomije, ki ga je opravil v Pragi. S projektom pridobivanja sredstev za naše kmete ga je seznanil poslovni prijatelj Jozef Lacko iz Bratislave, ki je zdaj že pokojni. Nepovratna sredstva ne bi dobili iz evropskih sredstev, pač pa od multinacionalke Nestle oziroma njenega rizičnega sklada. Nestle je na tak način videl možnost, da pride na slovenski trg. Denar za elaborate, ki so mu ga izročili kmetje, je tako izročil Lacku - res da brez potrdila, a njuna zveza je temeljila na zaupanju. Poznala sta se namreč iz poslov iz Jordanije, Egipta in tako naprej. Obtoženi je dejal, da je "neka firma iz tujine" ("Lacko je delal z več firmami...") elaborate tudi v resnici izdelala ter jih nato poslala direktno Nestleju.

Schenka von Ostrowicha je z govedorejci povezal direktor ajdovskega podjetja Avia Iztok Kompara. Ta je dejal, da je na neki zabavi tudi sam srečal Lacka in da naj bi po obtoženčevem pripovedovanju šlo za nekdanjega češkega ministra. "Izidor je pridobil 60 kmetov, samih močnih, s po več kot 30 glavami živine, eden jih ima celo več kot 400. Vedno je bil zelo prepričljiv, govoril je, da bo kmalu sekretar v Bruslju in da se druži z ljudmi na visokih položajih. Ko projekt pozneje ni bil realiziran, sem mu predlagal, naj se vsak od kmetov ponovno odloči, ali bo še sodeloval. Pet jih je odstopilo in vsem je vrnil vloženi denar," je pojasnil Kompara, ki je kmetom nameraval prodajati mehanizacijo in jo servisirati. V obtožnici je naštetih "le" 37 oškodovancev, očitno vsi niso šli na policijo. Od projekta je večina pričakovala 116.000 evrov, sicer pa od 70.000 do 150.000 evrov. Obtoženi je dejal, da vsi, ki bi od projekta radi odstopili, to lahko še vedno storijo. Vloženo bodo dobili vrnjeno.

Realizacijo so preprečili mlekarski lobiji

Po njegovih besedah zadeve ni izpeljal, ker so mu začeli metati polena pod noge mlekarski lobiji, ki "pobirajo mastne odstotke od mleka" in so se zbali, da se bo to končalo. Prav ti lobiji so tudi preprečili realizacijo donatorskih pogodb med Nestlejem in 29 kmeti, ki so prav tako del obtožnice. Obtoženi je domnevno v imenu Nestlejeve fundacije kmetom dajal v podpis pogodbe, po katerih naj bi jim multinacionalka donirala visoke vsote. Na vprašanje, zakaj v Nestleju zanikajo, da bi mu dali takšno pooblastilo, je obtoženi odvrnil, da tudi predstavniki Patrie pravijo, da ne vedo ničesar.

Zaslišali so še Branka Ravnika s kmetijskega ministrstva, kjer so kmete opozarjali, da je pridobivanje evropskih sredstev možno le prek razpisov, ki jih objavi republiška agencija za kmetijske trge. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi kmetom donirale denar multinacionalke, je odgovoril, da dopušča to možnost, da pa ne pozna nobenega takšnega primera.